Zakaj v svojih zapisih delim toliko o sebi?

Danes, 10. – zadnjega zapisa, še ne bo. Napisala ga bom, ko se vrnem s prvega dela dopusta, saj verjamem, da bom tam doživela še kakšen močan uvid o sebi.

Ta dopust bo namreč prvi v mojem življenju na katerega odhajam čisto sama, brez partnerja, brez družbe.

Če si prebral/a vseh mojih zadnjih devet zapisov, potem ti je jasno, zakaj odhajam sama in tudi zakaj mi je to pomembno.

Mene in mojo trenutno zgodbo si začutil/a dovolj, da veš, da je to še eden izmed mojih korakov v neznano, v odpiranje nečemu novemu, novi transformaciji in preobrazbi.

Tokrat ne grem v mojo ljubo Dalmacijo. Začutila sem namreč, da moram zamenjati okolje, iti nekam, kjer še nisem bila. Ne grem prav daleč, grem pa tja sama.

 

Če si prebral/a vseh mojih zadnjih devet zapisov, potem si me spoznal/a v globino mojega trenutnega doživljanja življenja.

 

Zakaj sem te zapise sploh pisala? Zakaj v vse te moje zapise že toliko let dajem toliko sebe? Zakaj v njih toliko povem o sebi?

 

Ker moje poslanstvo vključuje delo z ljudmi. Vsaka oseba, ki pride k meni na terapijo ali tečaj, ne pride zaradi tehnike same. Na Reiki, Access barse in ostale terapije ali tečaje se lahko naročiš ali se jih naučiš tudi pri komu drugemu.

Na vse te seanse ali tečaje prideš k meni zato, ker me začutiš. Ker začutiš, da sem ti prav jaz lahko najbolj v doprinos. Ker veš, da te razumem. Ker sem sama doživela enako kot ti. Ker sem šla skozi proces, v katerem se morda ravno ti zdaj nahajaš.

K meni prideš, ker veš, da boš pri meni slišan/a. Razumljen/a. Da lahko ustvarim prostor podpore za tvojo transformacijo in spremembo. Da veš, da je vse mogoče in da tudi ti lahko zasiješ v svoji najlepši luči. Da tudi ti lahko prideš do tu.

Da tudi ti lahko izbereš sebe in zaživiš drugače.

 

Sebe delim zato, ker želim pokazati, da sem tudi sama človek. Tako kot ti. In tako kot ti, imam tudi jaz svoje vzpone in padce. To me dela človeško. Pristno. In v svojih javnih zapisih sem brutalno iskrena. O sebi delim marsikaj. Nekaterim se zdi to čudno, ampak ne pišem zato, da bi bila všečna vsem.

Pišem zate in TEBI, ki ti vsi ti moji zapisi nekaj dajo. Ki v tebi nekaj prebudijo. Pišem tebi, da se v njih najdeš. Da v njih najdeš tisto, kar tisti trenutek potrebuješ.

Morda samo občutek, da nisi sam/a, da je še nekdo, ki gre skozi enake procese kot ti, morda tolažbo, da bo vse v redu, morda v njih najdeš zase navdih, motivacijo, morda ti v njih odprem kakšen nov pogled. Morda skozi te zapise doživiš nek uvid zase, morda pri sebi celo kaj razrešiš ali zato narediš neko novo izbiro in spremembo zase.

In zato je to meni vredno.

 

Sama pri ljudeh cenim iskrenost, pristnost. Vsi smo krvavi pod kožo in sama se ne skrivam za masko ‘gurujev’, ki dajejo vtis, da so razsvetljeni, popolni, da so na ‘višjem nivoju’, kjer seveda po njihovo ‘ti še nisi’. Poznam takšne ‘duhovne učitelje’, ki to niso.

Nisem popolna in nikoli ne bom.

Sem iskrena, odprta, ranljiva in pristna.

Zato nimam težave govoriti o sebi in deliti svojih misli, čustev in uvidov.

 

Ker če najprej jaz nisem iskrena, kako lahko to pričakujem od tebe?

Če najprej jaz nisem ranljiva, kako lahko pričakujem, da boš z menoj ranljiv/a ti?

Če nič ne veš o meni, kako mi lahko zaupaš svoje najgloblje dele sebe?

Če najprej jaz nisem pristna, kako lahko tebi držim prostor za tvojo pristnost?

 

Zato delim toliko sebe. Da tudi ti lahko zaživiš in pokažeš svetu resnično/ega tebe.

Ker če si kaj želim, je to, da so na tem planetu še naprej ljudje. Pristni. Resnični. ne umetni roboti in kloni.

 

Hvala vsem (ni vas bilo malo), ki ste mi v teh dneh pisali sms-e, zasebna sporočila, e-maile in se mi zahvaljevali za vse moje zapise.

Mnogi ste mi napisali točno to – da ste hvaležni za mojo pristnost, iskrenost, pogum in ranljivost. Zahvaljevali ste se mi, ker ste se v zapisih našli.

Nekateri ste ravno zdaj v enakem obdobju kot jaz, nekateri ste šli skozi vse to ne dolgo nazaj in so vam ti zapisi nekaj dali.
Nekateri pa ste v njih zase našli pogum, da tudi vi izberete sebe in tudi sami naredite ta korak.

Hvala vam za to.

 

Zdaj pa ti nekaj dni pustim dihati, ker vem, da je bilo zapisov v zadnjih dneh precej. 🙂

Jaz se grem malo odklopiti in pozdraviti morje, ko se vrnem z dopusta, pa zapišem še zadnji, 10. del te serije zapisov.

Ko se vrnem, nadaljujemo tudi s prvimi jesenskimi delavnicami in tečaji, ki se jih že zelo veselim.

 

Če želiš pri meni opraviti Access bars delavnico, jo bom imela 13.9.
Če želiš pri meni opraviti Reiki tečaj 1. stopnje, ga bom imela 27.9.

In če želiš priti k meni na katerikoli tretma, si seveda vedno dobrodošel/a.

 

Aja … in če morda še nisi prebral/a mojih zapisov, pa bi jih želel/a, vse najdeš na mojem blogu.

 

Zasij v svoji najlepši luči,

Monika