Živimo v času, ko se vse dogaja prehitro.

Vsak dan se nam po glavi podi milijon misli. Obkroža nas nešteto informacij. Skrbimo in ves čas nekam hitimo.

Še to moram narediti. Še to moram postati.
“Samo še to. Samo še to.”

Nič ni dovolj dobro in nikoli nimamo občutka, da smo dovolj. Stres, stres in še več stresa.

Je to res življenje, kakršnega si želimo? 🥺

Kako pa je s tabo? Se znaš ustaviti? Znaš narediti globok izdih? Si znaš dovoliti samo biti? Znaš biti prisoten/a? 🌿

Opaziš cvetlico? Zaslišiš ptičje petje? 🌸🐦

Trenutno sem v Dalmaciji, kjer že šesti dan obiram oljke. 🫒 Med delom opazujem tudi svoje misli.

Prvih nekaj dni so se mi vrtele sto na uro. Kako lahko ta čas čim bolje izkoristim? Kaj vse lahko načrtujem v glavi, medtem ko obiram? Kaj vse lahko še naredim za računalnikom zvečer, ko končamo z obiranjem? Kaj še, kaj še, da bom le dovolj produktivna?

Hvaležna sem, da sem lahko opazila, kaj se dogaja v meni, in si hitro priznala, da na tak način nisem zares prisotna.

Ustavila sem se, za hip umirila misli in se vrnila v sedanji trenutek. Dovolila sem si preprosto biti. Začutila sem plodove pod prsti in prisluhnila tišini – ptičjemu petju in pišu vetra. 🌬️

Ko sem se vrnila v sedanji trenutek, sem opazila toliko različnih rožic, čeprav je bil že november. Vsako, ki jo opazim, zares občudujem – tako kot žafrane na tej fotografiji. 🌸

To je zame lepota življenja. 🩷

Veš, kaj sem ob tem spoznala?

Ko sem se ustavila in bila prisotna, nisem postala nič manj produktivna. In ker nisem ves čas premlevala, nisem bila nič manj vredna.

Ravno nasprotno. Ko se misli niso neprestano vrtele kot hrček v kolesu, se je ustvaril prostor za nove možnosti in ideje, ki so prišle spontano. 🐹✨

Nenehno premlevanje me mentalno izčrpa in me ne pripelje daleč. Prisotnost pa me je napolnila z energijo. 🙏

Zato se vsak dan večkrat spomni: v življenju ni najpomembnejše, koliko moraš še narediti ali kaj moraš postati. Včasih je dovolj, da se ustaviš in se zaveš, da si.

Da zares živiš. Da življenje ne gre mimo tebe, ampak ga živiš polno. Tukaj in zdaj. 🌱

Dovolj si že samo zato, ker obstajaš. 🩷

Objem,
Monika