9. del/10: Odnosi so nam dani za določen čas
Včeraj sem pisala o občutku, ki se je v meni prebudil na zmenku, ki sem ga imela s seboj. O občutku zavedanja samote, individualnosti in naši primarni človeški potrebi po združitvi.
Po odnosih.
V tem obdobju so odnosi tisti, o katerih ogromno razmišljam.
Včasih se mi zdijo tako preprosti, drugič tako zapleteni.
Včasih je z nekom tako lahkotno, komunikacija teče brez besed, z nekom drugim pa se zdi, kot da govorita dva različna jezika. Ali to pomeni, da smo z nekaterimi bolj kompatibilni, z drugimi manj? In kaj vse vpliva na to? Kaj povzroči, da se dva na začetku razumeta brez besed in čez čas tega ne znata več?
Zakaj ljubezen, če je tako močna, ni dovolj? Če je resnična, zakaj tako boli?
Kaj je tisto, kar se prebudi v meni, da mislim, da se moram zanjo boriti do konca in še čez?
Ko vse postane tako težko, je to res ljubezen?
Do kdaj je še vredno vztrajati?
Tisoč in eno vprašanje se mi o odnosih pojavlja, a nekaj po vseh mojih dosedanjih razhodih vem.
Vem, da so nam vsi odnosi dani za določen čas.
Nekateri trajajo do konca našega življenja, nekateri nekaj let, nekateri morda le en dan.
A vsaka oseba v naše življenje pride z namenom.
Odnosi še posebno partnerski, so največji poligon za učenje, za našo osebno rast. V njih lahko najdemo naša ogledala ali pa priložnost za lekcijo, ki jo še moramo osvojiti. Če ta namen prepoznamo, če smo dovolj v zavedanju samega sebe, ranljivi in iskreni, da pogledamo vase in smo se pripravljeni učiti, odnos lahko raste, se razvija. Tako lahko oba skupaj rasteta in odnos popeljeta na novo raven.
Včasih pa do tega ne pride. Včasih so naše lastne nepredelane travme ali sence tiste, ki čakajo, da se z njimi soočimo in preko odnosov postajajo še glasnejše. In če poguma za soočenje z njimi še ni, vse to začne vplivati na odnos. Partner lahko postane tarča tega in odnos obstane ali propade.
A za odnos sta vedno potrebna dva. Samo skupaj ga lahko gradita. Odnos ni samostojen projekt, je timsko delo. Včasih eden zmore več, drugič drugi, a vse dokler pri tem sodelujeta oba, da si to iskreno želita oba, sama verjamem, da se vse da.
Vem pa tudi eno – kvaliteta naših odnosov določa kvaliteto našega življenja.
In če pride do točke, ko se boriš z mlini na veter, je čas da odnehaš. Včasih v odnosu postane pretežko, čeprav si tega ne želiš priznati. Ne želiš obupati in vreči puške v koruzo. A bolj ko se trudiš tak odnos ohraniti, bolj ti polzi iz rok in v tem procesu bolj izgubljaš sebe.
Čas je, da iz tega povzameš lekcijo in učenje zase ter v sebi najdeš hvaležnost, da ti je bil ta odnos dan.
Da ti je bil dan z namenom, da se nečesa naučiš. Da preko tega odnosa še bolj zrasteš.
Hvaležna sem za vse odnose v mojem življenju. Še posebno sem hvaležna vsem svojim bivšim partnerjem, saj sem ravno zaradi vseh teh preteklih odnosov danes to, kar sem.
Hvaležna sem, da imam ob sebi družino, ki me podpira, mi stoji ob strani v vseh situacijah.
Hvaležna sem za vse prijatelje, tudi tiste, ki so bili ob menoj le določen čas in smo se oddaljili. Najbolj pa za tiste, ki so ob meni še vedno. Ki so mi vedno v podporo, oporo in katerim se lahko v takšnih obdobjih zaupam tudi jaz.
Hvaležna sem tudi za moje kliente in udeležence Reiki tečajev in Access Bars delavnic, saj so mnogi od njih postali veliko več kot to in smo skupaj zares zgradili tako lepo srčno skupnost.
Hvaležna pa sem v zadnjem času tudi za to, da nama z Igorjem uspeva ohranjati najin odnos na prijateljski ravni.
Ob sebi imam resnično zelo lep krog ljudi in to ni samoumevno.
Naj bo to opomnik vsem nam, da noben odnos v našem življenju nikoli ne postane samoumeven.
Odnose je potrebno negovati vsak dan. Jih zalivati kot rože, da lahko cvetijo in rastejo.
(Tako, kot na sliki ob meni cvetijo orhideje iz Arboretuma Volčji potok, kamor sta me na izlet minuli teden povabili prijateljici.)
A najprej negujmo odnos s samim seboj, da bomo lahko v odnos z drugo osebo vstopili z zaceljenim srcem.
S srcem, ki želi ljubiti iz polnosti, ne iz praznine in s srcem, ki zna ljubezen tudi prejeti.
Monika
Sem pozitivna, nasmejana vodnarka in svoje poslanstvo sem našla v osvetljevanju življenja sebi in drugim. Moja velika ljubezen je svet, ki je fizičnim očem neviden. Verjamem, da v življenju ni naključij in da ima resnično vse kar se nam zgodi, nek namen. Več …
