5. del/10: Staro za novo in kamin sredi poletja

Če je moje stanovanje včasih izgledalo kot muzej, je bilo po moji intenzivni čistki kar naenkrat čisto prazno. Ko sem vstopila skozi vrata, sem čutila, kako dom diha. Neverjetno je, kako ga nepotrebni predmeti dobesedno dušijo in kako to resnično ustvari energijo teže.

V sebi sem začutila tako olajšanje in osvoboditev, ker sem ponovno ozavestila, kako malo zares potrebujemo in kakšna svoboda je v nenavezanosti. Na materialne stvari in na vse ostalo v življenju. Na koncu nihče ne bo nič odnesel s seboj na oni svet. In svoboda je, da se ne oklepaš in nisi navezan na nič. V nekem trenutku sem začutila, da sem tako svobodna, da me nič ne veže na nič, da sem pripravljena na smrt. Tematika, ki jo na praksi joge že leta raziskujemo skozi gib, je v meni dobila smisel.

Čeprav ničesar ne bom obžalovala, ko bo enkrat smrt res prišla pome, imam vseeno zelo rada življenje in bi marsikaj še rada doživela. 🙂

 

In tako sem se ob svojih čutenjih in filozofijah začela spraševati kaj si pravzaprav še želim v življenju.

Želim biti srečna, zares sijati in uživati to življenje.

Želim videti več sveta, potovati, odkrivati naravo, hoditi na izlete.

A najprej se želim v svojem domu počutiti doma, želim si ustvariti okolje, ki me podpira, da se počutim zares dobro.

 

In tako sem začela na novo ustvarjati svoj dom, saj v tem sama noro uživam. Prestavljanje pohištva, nove postavitve, dodajanje majhnih detajlov, ki spremenijo vse.

Začutila sem, da mora energija zaokrožiti, da morajo vse starine in drugi predmeti najti svoj novi dom in da vse staro zamenjam za novo. Naredila sem si seznam stvari, ki jih potrebujem kupiti.

Nekatere stvari sem prodajala, nekatere podarjala in z denarjem od vsake stvari, ki sem jo prodala, sem si potem kupila novo stvar iz seznama. To se mi je zdelo tako dobro, kot da so stare stvari izrekle dobrodošlico novim, se poslovile in ustvarile prostor za novo energijo.

Čutila sem to izmenjavo energije, slovo od preteklosti in dobrodošlico vsemu novemu, čemur se odpiram in kar prihaja v moje življenje.

Ob vsem tem procesu pa je bil najlepši del ta, da so ljudje prihajali do mene po stvari in bili za njih tako zelo hvaležni.

 

Neka mama je prišla po torbice za hči, ki se želi naučiti restavriranja oz. predelovanja starih modnih dodatkov.

Neka ženska je navdušena prišla po skodelice, ker je prejšnji dan nekje dobila jušnik enakega kompleta.

Spet druga gospa je bila presrečna, ko je dobila vojaški kovček.

Ena pa si je že dolgo želela starinski likalnik in ga z največjim veseljem kupila.

 

Toliko ljudi sem spoznala, z vsakim malo pokramljala in energija se je med nami izmenjala tudi na tak način.

Ena sama hvaležnost iz vseh strani je bila to.

Vsi smo bili veseli, jaz da so stvari šle v prave roke in oni, da so dobili to, kar so si res želeli in iskali.

 

In vsakič ko sem si iz tega ‘fonda’ kupila nekaj novega, me je oblila taka radost, ker sem v svoj dom vnesla nove elemente, ki podpirajo moje dobro počutje in energijo.

V mojem domu je našlo svoj dom tudi veliko rožic, katerih prej nisem imela toliko in te mi prinašajo ogromno veselje. Kupila sem samo tiste predmete, ki so me v trgovini zares poklicali, za katere sem začutila, da mi bodo v doprinos.

Na Access bars delavnici in delavnicah Accessovih telesnih procesov se veliko pogovarjamo o tem, da izbiramo tisto, kar je nam in našemu telesu lahkotno, kar nam je v doprinos. Uporabljala sem vsa orodja, ki jih učim, ko sem sama izbirala nove predmete.

 

In tako je moje telo močno poklicala rumena barva, kar mi je bilo zelo zanimivo.

Zagledala sem se v rumen tepih, rumeno okrasno blazino in dodala še več zlatih elementov.

Tako majhni detajli ustvarijo tako veliko spremembo in moj dom me sedaj resnično podpira.

V njem je sedaj res lepa energija, energija radosti, hvaležnosti, ljubezni, obilja vsega lepega.

 

Nekega poletnega dne v juliju, ki letos ni bil prav zares poletno obarvan, pa zagledam oglas za električni kamin.

Moje telo se je odzvalo. Takoj me je poklical, ker kamin pa je res nekaj, kar sem si že od nekdaj želela imeti. Obožujem ogenj, romantične večere ob kaminu v neki hiški ob gozdu …

Ampak, v bloku je dovolj velik približek temu električni kamin in tale se mi je pred oči pojavil čisto spontano in nepričakovano.

“Resno? Kamin boš kupila sredi poletja?”, sem si rekla. 🙂

No, glede na to, da julija ni bilo neko pravo poletje, to sploh ni bilo tako čudno.

Klicala sem prijatelja in ga prosila, če bi ga lahko prevzel in mi ga pripeljal.

“Kaj boš kupila? Kamin?  hahaha 🙂 Ja itak Moni, dobiš.”

Rok, še enkrat hvala za to uslugo! 😉

 

In to je zdaj moj najljubši ritual doma. Ko se zvečer uležem na kavč in opazujem plamen. Tudi če je to sredi poletja.

Čista meditacija, globoka hvaležnost. Trenutek tukaj in zdaj in notranji mir.

Po več kot mesecu dni čiščenja stanovanja in čustev, po intenzivnem osvobajanju, se končno lahko umirjeno usedem, se ozrem okoli sebe in uživam. Vsak dan sem samo hodila gor in dol po stanovanju in občudovala vsako sobo. Kakšna hvaležnost me je oblivala ob pogledu na vsak detajl.

Najsi bo to zlata vaza, roža, rumen tepih, mandala rože življenja, ki mi jo je izdelal prijatelj Jaša, makrame in lučke na balkonu, kamin in seveda moja nova najljubša skodelica za kavo, o kateri sem pisala včeraj.

V življenju ne potrebujemo veliko. Sreča je v drobnih stvareh.

Ozrimo se na svoje življenje skozi oči hvaležnosti. Nič drugega ti ne prinese toliko notranjega miru in izpolnitve kot hvaležnost za vse kar smo, za vse kar imamo.

Da znaš ceniti čisto vse in vsakogar, ki je ob tebi. Da vidiš dobro.

Ko smo resnično hvaležni, ne iščemo sreče v zunanjih okoliščinah, ker je ta že v nas, v našem srcu.

Tam se skriva največji in najlepši zaklad.

Monika