1. del/10: Kam sem izginila v zadnjih dveh mesecih?

Če si prebral/a moj zadnji članek o Levjih vratih, potem veš, da je današnji dan poseben. Zame mnogo bolj kot 8.8.

V članku sem zapisala, da se je resnična astronomska poravnava Siriusa s Soncem zgodila v začetku julija. To pomeni, da sta bila poravnana, vendar je takrat Sirius lociran za Soncem, zato je za nas zaradi sončeve svetlobe neviden.

Gre za obdobje tihosti, skritosti, nevidnosti.

Čas, ki ga seme potrebuje v temi, v zemlji, preden vzklije in se prikaže na svetlo.

 

Tu sem bila v vsem tem času tudi sama.

V obdobju tihosti, skritosti, nevidnosti.

V svoji notranji tišini, hibernaciji.

 

Pred točno dvema mesecema, 17.6., sem se z Igorjem razšla. Zato v tem času na socialnih omrežjih nisem bila tako prisotna. Objav ni bilo veliko in v njih ni bilo prav zares mene. Nekateri ste to opazili, drugi ne, je pa to definitivno opazil algoritem in mojo nevidnost še potenciral.

 

Kot Sirius, sem ta čas potrebovala zase, za umik vase, za introspekcijo.

In danes, po večtedenski nevidnosti, je Sirius zgodaj zjutraj vzšel tik pred soncem in tako postal viden. Z njim sem vstala tudi jaz in čeprav ga iz ljubljanskega balkona na nebu nisem videla, sem ga začutila in pozdravila v srcu.

 

Heliakalni vzhod te najsvetlejše zvezde že iz časov starega Egipta ponazarja preporod, začetek novega leta, plodnost in življenje. Ko se je v tistih časih Sirius pokazal na nebu, je to naznanjalo poplave Nila in za Egipčane je to ustvarilo plodno letino.

Ko se Sirius pokaže na nebu, gre za trenutek razkritja, prebujenja, jasnosti, spomina na duhovni izvor. Predstavlja vir višje zavesti, božanske modrosti in Svetlobe.

 

Označuje transformacijo.

Nov cikel.

 

In po točno dveh mesecih notranje tišine in teme, čutim, da lahko počasi tudi sama zopet zasijem tudi navzven.

Začnem svoj nov cikel.

 

Ta čas je bil zame zares dragocen, dal mi je toliko priložnosti za vpogled vase in v moje življenje. V tem času sem sprejela kar nekaj novih odločitev, vpeljala veliko sprememb in prejela ogromno uvidov.

Postala sem še bolj JAZ.

In kot da SIJEM in SIRIUS nista že dovolj sinhrona, na današnji dan praznujem 14. obletnico SEBE.

 

A o tem ti več napišem jutri.

 

Danes samo praznujem in čutim neskončno hvaležnost za vso svojo rast v zadnjih 14 letih in prav tako v zadnjih 2 mesecih.

 

Za kaj pa si ti hvaležen/a danes?

Monika