Članek ”Smejmo se in življenje bo postalo veliko lepše”, Slovenske novice

Smejmo se in življenje bo postalo veliko lepše

So v zadnjem aprilskem tednu in na praznik dela po parkih, trgih in drugih javnih mestih večjih krajev vašo pozornost pritegnile skupine ljudi, ki so se na vso moč smejali? Ste se spraševali, kaj neki jih je spravilo v tako prešerno voljo? Morebiti so se ob tem tudi vaši kotički ustnic ukrivili navzgor, kar ni nič nenavadnega, saj je smeh nalezljiv. Prvo nedeljo v maju je bil svetovni dan smeha, zato so vaditelji joge smeha po vseh celinah tiste dni ljudi spodbujali, naj se pogosteje predajajo temu nadvse koristnemu početju.

Morda se vam to zdi smešno, celo prismuknjeno, a vaditelji joge smeha (JS), ki se vse bolj uveljavlja tudi pri nas, dobro vedo, da je smejanje še kako dobrodejno tako za telesno kot duševno zdravje. To so dokazale številne tuje in domače raziskave. V eni od njih, ki so jo pred nekaj leti naredili na UKC Maribor (pri 200 ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ki še niso bili na inzulinski terapiji, so leto dni merili vpliv JS na raven glukoze v krvi), so med drugim dokazali, da že 30 minut JS zniža raven glukoze v krvi in izboljša počutje, pripoveduje Monika Radič iz Ljubljane, ki ima mednarodni certifikat za vaditelja JS. »V Sloveniji ima ta certifikat približno sto vaditeljev, a le nekaj se nas aktivno ukvarja z vodenjem, v glavnem v večjih mestih – v Mariboru, Celju, Kopru, Ljubljani, Logatcu, Novi Gorici in na Muti.« Za začetnika JS velja indijski zdravnik Madan Kataria, ki je leta 1995 v javnem parku v Mumbaju ustanovil prvi klub smeha. Ti so se nato razširili v več kot sedemdeset držav; pri nas smo po zaslugi Simone Krebs, ustanoviteljice Mednarodnega inštituta za smeh, prvega dobili leta 2010 v Mariboru. Verjetno se sprašujete, zakaj sploh potrebujemo klube, vadbo JS in spodbudo za sicer tako naravno in samoumevno vedenje. Smeh je prirojen, a z odraščanjem v svetu, obsedenim z uspehom, ki se meri v denarju, se sčasoma smejemo čedalje manj. Ste vedeli, da smo bili še pred 50 leti veliko bolj oziroma pogosteje veseli kot smo danes, ko odrasli smehu v povprečju posvetimo manj kot šest minut na dan!? Če bi vedeli kako koristen je, bi se verjetno bolj trudili in iskali razloge zanj, namesto tega pa se vse preveč pritožujemo, strah nas je jutrišnjega dne, obremenjujemo se z nepomembnimi malenkostmi, pravi Monika. To je ugotovila zlasti po lanskoletnem obisku Afrike. Že nekaj let je botra dečku iz Gambije in skupaj s fantom, ki je prav tako boter afriškemu otroku, sta se odločila, da obiščeta njegovo družino. »Ljudje so materialno revni, a duhovno zelo bogati, imajo manj, a so srečni, vedno nasmejani. Toliko energije, dobre volje, iskrenosti, razumevanja, dobronamernosti, medsebojne pomoči, spontanosti nisem videla še nikjer. Pred potovanjem me je marsikdo posvaril, da bom doživela kulturni šok, a ta se je v resnici zgodil ob vrnitvi v Slovenijo. Takrat sem dokončno sprejela sklep, da bom ljudem pomagala na poti do lepšega, polnejšega, osrečujočega življenja, saj ne smemo dovoliti, da smeh izgine iz naših življenj, da se stres in negativna čustva nalagajo, dokler ne zbolimo,« je odločena prikupna 29-letnica, ki je prepričana, da je vse mogoče, če verjameš v dober rezultat in si zanj pripravljen zavihati rokave.

Dokazano je, da telo ne loči med iskrenim in prisiljenim smehom – duševne in telesne koristi so enake

Dokazano pozitiven

Čas je, da se zavestno odločimo za smeh, saj ima številne pozitivne učinke in prav nobenih negativnih, nas spodbujajo ne samo vaditelji JS, ampak tudi zdravniki in drugi strokovnjaki. Toda, ali je smeh sploh mogoč, če ni pristen, spontan? Zakaj bi se smejali na silo? Se je smejanja sploh mogoče naučiti? »Seveda,« iz izobraževanj in izkušenj dobro ve naša sogovornica, »ko se skupina med sabo poveže z očesnim stikom, ko popustijo vse zavore in ko dovolimo notranjemu otroku na plano, se narejeni, prisiljeni smeh slej ko prej spremeni v resničnega, celo pri ljudeh, ki imajo zelo stresno in odgovorno službo, depresijo ali so prestali hudo življenjsko preizkušnjo. Tudi sami so presenečeni nad rezultatom.« Dokazano je, da telo ne loči med iskrenim in prisiljenim smehom – oba imata enak vpliv na telo in duševnost. Vsak smeh, celo nasmešek deluje dobrodejno, za znanstveno dokazane pozitivne učinke smeha pa se moramo neprekinjeno smejati vsaj od deset do 15 minut, smeh mora biti glasen in mora prihajati iz trebušne prepone, razlaga vaditeljica. »JS združuje smejalne in dihalne jogijske vaje. Ker nam pomagajo vnesti več kisika v telo, se počutimo prerojene in polne energije. Naravni smeh je pogojen z določenimi razlogi, predvsem s humorjem. Ker takšnega smeha v našem vsakdanu kronično primanjkuje, se je modro zavestno odločiti za smeh brez razloga.« JS je zelo dobro opisala Barbara, ena od udeleženk Monikinih vadb, ki pravi, da gre za zanimivo kombinacijo telesnih vaj, dihanja in smeha. »Čeprav je ta sprva prisiljen, v družbi postane pristen, nenarejen. Na vadbo sem prišla utrujena od celodnevnih opravkov in skrbi, vendar sem na svoje veliko presenečenje kmalu začutila, kako kisik preplavlja vsako celico, potuje po celotnem telesu in pride celo do možganov, zato bi občutke najlažje opisala kot prenovo, prerojenje. Zaradi skupinskega dela se počutiš sprejetega, obenem pa sam razviješ strpnost do drugih. Ob preprostih vajah se naučiš smejati neprijetnim gospodinjskim opravilom ali celo temu, da si brez denarja. Na življenje začneš gledati z lahkotnejše plati.«

Pozitivni učinki joge smeha

  • Krepi imunski sistem, zato redkeje zbolimo,
  • je dobra kardio vadba, saj je minuta smeha od srca enaka desetim minutam teka ali veslanja,
  • pospešuje cirkulacijo krvi,
  • uravnava krvni tlak,
  • znižuje krvni sladkor,
  • znižuje raven kortizola (stresnega hormona), poveča izločanje endorfina in serotonina (hormona sreče),
  • znižuje fizični, mentalni in čustveni stres in dviguje razpoloženje,
  • učinkovito pomaga pri premagovanju depresije,
  • izboljšuje spanec,
  • povečuje samozavest,
  • povečuje ustvarjalnost,
  • izboljšuje spomin.

Vaja joge smeha za pokušino: predstavljamo si, da imamo v vsaki roki kozarec, v enem je mleko, ki ga želimo speniti. Odročimo obe roki in mleko nad glavo prelivamo iz enega kozarca v drugega, zraven pa izgovarjamo oziroma pojemo: ooo. Ponovimo trikrat, nato mleko zlijemo v usta (rahlo se nagnemo  nazaj) in se pri tem glasno smejimo. Med to vajo se resnično nasmejemo od srca, iztisnemo ves zrak iz pljuč in telo napolnimo s kisikom in novo energijo. Po tej vaji dihamo lažje, bolj sproščeno in globoko.

Vir: “Smejmo se in življenje bo postalo veliko lepše.” Slovenske novice, priloga Na Zdravje, 27.5.2016. Natalija Mljač.

Write a Reply or Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

0
Kontaktirajte me
Kontaktirajte me
Vprašanja, naročila, reklamacije? Tukaj sem, da vam pomagam!
Povezujem...
Spodaj prosim vpišite vaše vprašanje. Odgovorila vam bom v najkrajšem možnem času.
Naši operaterji so zasedeni. Prosimo poskusite kasneje!
:
:
:

Podatki, zbrani s tem obrazcem, se uporabljajo za komunikacijo z vami. Če želite več informacij, preberite splošne pogoje uporabe spletnega mesta Sijem.si
Imate vprašanja? Pišite mi!
:
:
Ta pogovor je zaključen
Was this conversation useful? Vote this chat session.
Good Bad
Brezplačno darilo!

Prijavite se na moja e-obvestila in prejmite DARILO, ki vam lahko v 30 dneh spremeni življenje: Plakat z orodji Access Consciousnessa + članek z napotki, kako orodja uporabljati.

Od e-obvestil se lahko odjavite kadarkoli.
x