![\"Pa](\"https:\/\/sijem.si\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/nasmesek-smeh-jeza-300x200.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Pred pribli\u017eno dvemi tedni, sem morala sko\u010diti v banko. Saj se \u0161e spomnite, polna luna pa solsticij…verjetno ne rabim poudarjati, kako tak\u0161ne energije vplivajo na ljudi. Za piko na i, sta ravno tisti dan delovala le dva okenca v banki in na enem od njiju je bila zaposlena gospa, ki se je \u0161ele uvajala. Nastala je zares dolga vrsta, ki pa se je premikala zelo po\u010dasi. Vedno mi je zanimivo opazovati, kako se ljudje odzivajo na tak\u0161ne dogodke. Po nekaj minutnem \u010dakanju, se je za\u010dela taka predstava, da mi je bilo \u017eal, da namesto kave, v banki ne ponujajo pokovke.<\/p>\n
Dve gospe sta se za\u010deli glasno prerekati katera je na vrsti. Ko sta bili obe pri okencu, sta \u0161e kak\u0161ni dve minuti vpili ena na drugo in se s komolci prerivali. V tem \u010dasu bi lahko vsaj ena od njiju verjetno \u017ee pla\u010dala tisto polo\u017enico. Potem so se oglasili mo\u0161ki, da naj \u017ee nehata s tem kurnikom, ker je \u017ee tako preve\u010d de\u017eja.<\/p>\n
Jaz sem z nasme\u0161kom opazovala situacijo, saj me stanje v vrsti \u017ee dolgo ne iztiri ve\u010d. Opazujem starej\u0161ega gospoda pred menoj in mlaj\u0161ega pred njim. Mlaj\u0161i je bil \u017ee malce nestrpen, v ustih je imel \u017ee pripravljeno cigareto. Starej\u0161i gospod mu je dejal, naj gre v miru na cigareto, ker da mu bo \u017ee on popazil mesto v vrsti. Skoraj ni mogel verjeti svojim u\u0161esom in se malce nezaupljivo odpravil ven kaditi. Ko se je vrnil, se vrsta ni premaknila niti za milimeter in gospod mu je rekel: ”Pojdite \u0161e na enega!” ”Saj bi, pa ne morem brez kave,” je odvrnil. Starej\u0161i gospod je prijazno stopil do okenca, prosil za \u017eeton za brezpla\u010dno kavo in mu ga prinesel. Mlaj\u0161i je bil zopet popolnoma presene\u010den nad njegovo prijaznostjo.<\/p>\n
Ko je od\u0161el na \u017ee drugo cigareto, se je za\u010dela vrsta za mano podalj\u0161evati. Za mano se pojavi \u0161e en nepotrpe\u017eljiv gospod, ki je za\u010del nergati \u017ee po nekaj minutah. V tistem se vrne ‘cigaretar’ in se postavi na svoje mesto. Gospodu za menoj zavre kri, ker je mislil, da se je kar vrinil naprej. Cigaretar je iz dolg\u010dasa prilival \u0161e malce olja na ogenj, vendar gospod ni bil razpolo\u017een za njegov sarkazem. Prava predstava, vam povem.<\/p>\n
Jaz in prijazen gospod pred menoj, pa samo opazujeva in mirno \u010dakava z nasme\u0161kom na obrazu. Ko smo tako stali \u017ee pribli\u017eno pol ure, se je vnela debata. Prijazni gospod pove, da je upokojen in da ima pri svojih 90. letih dovolj \u010dasa in da se mu nikamor ne mudi. Kako sem bila navdu\u0161ena nad njegovim razmi\u0161ljanjem! Vpra\u0161al nas je, \u010de se komu od nas zelo mudi, da nas spusti naprej, ker je kosilo doma \u017ee tako ali tako zamudil.<\/p>\n
Povedal je svojo \u017eivljenjsko zgodbo in kako \u010dakanje v vrsti ni ni\u010d v primerjavi s tem, kaj vse je \u017ee dal skozi v \u017eivljenju. Gospod je bil tako zanimiv, da mi je bilo \u017eal, da se \u017ee pribli\u017eujem okencu. Med drugim je povedal, da je bil zaprt na Golem otoku. Bila sem kar po\u010da\u0161\u010dena, da s tako ‘velikim’ gospodom stojim v vrsti.<\/p>\n
Vrsta se je premaknila, vsi smo opravili svoje in se poslovili. Z nasme\u0161kom in s hvale\u017enostjo do \u017eivljenja sem se odpravila domov. Preplavljali so me ob\u010dutki ganjenosti in sre\u010de. Bila sem ponosna nase, da tudi sama delujem in razmi\u0161ljam na tak na\u010din kot gospod. In bila sem resni\u010dno vesela, da sem ga spoznala in da je na svetu \u0161e nekaj takih, ki zmorejo gledati na \u017eivljenje malce druga\u010de.<\/p>\n
V vrsti nas je bilo kar nekaj, vsi smo imeli enak cilj, vendar prav vsak si je izbral svojo pot do tja. Eni la\u017ejo, drugi te\u017ejo. Dejstvo je, da smo bili vsi postavljeni v isto okoli\u0161\u010dino, kako pa smo to sprejeli, pa je bilo odvisno od nas. Lahko se razburja\u0161, preriva\u0161, vpije\u0161, vendar zato ne bo\u0161 ni\u010d prej na vrsti. Pridobil bo\u0161 morda le kak siv las. In tako kot reagiramo v vrsti v banki, tako reagiramo tudi v \u017eivljenju. Vsi imamo svojo zgodbo in vsak od nas ima svoje preizku\u0161nje. Vpra\u0161anje je le, ali vidimo kozarec napol prazen, ali napol poln?<\/p>\n
Prijazni gospod mi nikakor ni \u0161el iz glave in kasneje sem izvedela, da sem stala v vrsti z gospodom, ki je razvil dva specialna objektiva za 1. \u010dlovekov polet na Luno, leta 1969. To pa je nekaj, kajne?<\/p>\n
\u017divljenje je lepo, \u010de ima\u0161 odprte o\u010di za vse drobne stvari. Tudi v banki, kjer morda tega ne pri\u010dakuje\u0161. Opazi lepo drevo na tvoji poti, povohaj ro\u017eo, odpri srce, prisluhni prijaznemu neznancu in se smej. Veliko se smej, kajti ko se smeji\u0161, si v trenutku – tukaj in zdaj. \u017divljenje je dragoceno, zato ga ceni prav vsak trenutek. Tudi ko \u010daka\u0161 v vrsti. Naj bo kozarec v tvojih o\u010deh vedno poln.<\/p>\n
Monika Radi\u010d<\/p>\n
Vir slike: internet<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"