The post Brskati po smeteh ali raje uporabiti Accessova orodja? :) appeared first on Sijem.si.

Facebook me je ujel v svoje ‘kremplje’ in še preden sem se tega zavedala, sem prebrala nešteto objav, komentarjev in člankov. Ne rabiš biti psiholog, da spoznaš človeka. Dovolj je, da prebereš kako razmišlja. V poplavi vsega prebranega, sem zaznala toliko sodb, egoizma, obupa, jamranja, maščevanja in superiornosti. Le en komentar je bil, če lahko temu tako rečem – človeški. V ozadju nekaterih objav se skriva občutek manjvrednosti, katerega skušajo utišati s hvalo ‘prijateljev’. Potem so tu objave ‘kvazi gurujev,’ ki so polne sodb, duhovnega ega in s tem daleč od duhovnosti. Neslo me je še globlje…do maščevalnosti v objavi osebe, ki se ukvarja z energijami.

Skoraj tudi mene prevzame vprašanje, ki si ga ponavlja večina ljudi: ”Kam je šel ta svet?”

V upanju, da bom vendarle še kje našla kanček človečnosti, naletim na objave bolj znanih javnih oseb (tudi iz področja duhovnosti), ki pozivajo k morali in nasprotujejo sovražnemu govoru. Končno nekaj človeškega – si mislim. Dokler ne ugotovim, da je bil pravi motiv objave zgolj promocija lastnega ‘biznisa’.

Tokrat sem se čisto zares vprašala: ”Kam smo šli, kot družba?” in ”Kaj lahko jaz naredim glede tega?

Kot človek čutim dolžnost, da temu svetu nekaj dam. Da spodbujam vrednote, ki lahko naredijo ta svet lepši. Ne, nisem svetnica in nisem ‘razsvetljena’. Nisem bolj ‘papeška’ od papeža. A nikoli ne bom obupala. Ne kupim stavka: ”Saj sveta tako ali tako ne moremo spremeniti.”

Ker vem, da ga lahko. A le, če vsak začne najprej spreminjati svoj svet. Pa ne tako, da se potopi v svojo cono ‘udobja’ in tam ostane, temveč tako, da resnično postane sprememba, ki jo želi videti v svetu.

Želim, da se vsak od nas vpraša:

Kakšen je namen mojega bivanja na tej Zemlji? Zakaj sem tu? Kaj lahko jaz prispevam svetu?

Vsak od nas v sebi nosi nekaj, kar ta planet potrebuje. Kaj ko bi vsi poiskali to v sebi in prispevali svoj košček sestavljanke? Kaj bi se zgodilo, če bi vsi kadar imamo priložnost, širili resnico, iskrenost, poštenost, strpnost? Kaj ko bi enkrat za vselej prenehali soditi sebe, svoje telo in svoje življenje in se začeli ceniti in spoštovati? Kaj če bi prenehali soditi druge in bili pripravljeni pogledati kaj človek nosi v sebi, ne na sebi? Kaj če bi se odprli za to, da bi pri drug drugem najprej videli dobro? Kaj če bi si večkrat povedali kaj cenimo pri drugem, kakšne vrednote in sposobnosti imamo?

Kakšen bi bil svet, če bi vsak pri sebi naredil te korake? Nikogar ne rabimo, niti ne moremo spremeniti. Nikomur ne rabimo ničesar dokazovati. Zgledi vlečejo sami po sebi. Začnimo pri sebi. In ne, ni nas premalo, ki tako mislimo. Samo prevečkrat zapademo v zaključke, da nekaj ni možno in nato obupamo.

Kaj bi se zgodilo, če bi se vsak od nas čisto vsak dan zjutraj vprašal:

”Kaj lahko danes storim, da svetu prispevam to, kar potrebuje?”

Si za?

Postavi vprašanje in bodi pozoren/a na situacije in dogodke v dnevu. Ko začutiš, da si lahko s svojim dejanjem nekomu ali nečemu v doprinos, stori to. Brez kakršnegakoli motiva, hvale in pričakovanja.

Kakšen zgled smo lahko drugim, če najprej spremenimo sebe?

Kakšen doprinos smo lahko celemu svetu, če stopimo skupaj?

Z ljubeznijo,

Monika

The post Kaj lahko jaz prispevam svetu? appeared first on Sijem.si.

Odločila sem se, da je čas za novo poglavje in čutila sem, da bo leto 2018, ‘moje leto’. Vanj sem vstopila z nasmehom, v novi energiji. Neizmerno sem uživala v svoji lastni družbi in niti za trenutek nisem želela razmišljati o novem partnerju, čeprav sem na nekem nivoju čutila, da prihaja. Nekaj mi je govorilo, da ne bom prav dolgo samska, a temu se nisem želela kaj dosti posvečati. Želela sem se posvetiti le sebi. In sem se. Obrnila sem nov list v knjigi življenja in počela le tisto, kar me osrečuje. Vpisala sem se na aktivnosti in delavnice, po katerih je moja duša hrepenela več let. Ena izmed njih je bila tudi delavnica Access bars.

Lahko rečem, da je bila to najboljša odločitev, kar sem jih v življenju sprejela. Ko sem povabila barse v svoje življenje, se je vse zasukalo za 180 stopinj. Na vseh področjih.

Za vse tiste, ki še ne veste kaj so barsi: Access bars so tiste čudežne točke na glavi, ki ti popolnoma spremenijo življenje, ko pritisneš nanje. Sliši se preveč čarobno in nerealno, vem. Tudi meni se je. Dokler se mi niso vsakodnevno začele dogajati velike spremembe. Zakaj? Z rahlimi pritiski na 32 različnih točk na glavi, se začnejo sproščati vse energije, ki te na kateremkoli področju v življenju omejujejo. Brišejo se blokade in omejujoča prepričanja, vezana na vsa življenjska področja. Ko odstranimo vse te bariere, se ustvari več prostora, več zavedanja in vse v življenju začne k nam prihajati na bolj lahkoten in radosten način. Če si nekoč mislil, da je nekaj nemogoče, po Access bars tretmaju veš, da je mogoče. (Več o Access bars, si lahko prebereš TUKAJ)

V samo treh januarskih dneh, sem jih sama prejela sedem in vsakodnevno začela uporabljati Accessova orodja. Moja facilitatorica mi je rekla naj se pripravim, ker bom postala ‘energijska petarda’. Obe sva se smejali, a imela je prav.  Moje življenje se je resnično drastično spremenilo in vsi so me začeli spraševati kaj delam, da tako sijem. ”To delajo barsi,” sem odgovorila z nasmeškom do ušes. Čeprav na to delavnico sploh nisem šla z namenom, da bi tretmaje ponudila strankam, so se barsi pridružili mojim ostalim storitvam, še preden sem se tega tudi sama zavedala.

Prijatelji, znanci in moje stranke…vsi so želeli preizkusiti Access bars tretma. Ko so mi en za drugim začeli opisovati svojo izkušnjo in pozitivne spremembe, ki so se jim začele odvijati, sem zasijala še bolj. Želela sem, da to občuti vsak. Takrat sem začutila, da je tudi to del mojega življenjskega namena in da želim vsakomur približati zavedanje, da zmore in si zasluži mnogo več kot si misli. Ko sem javno objavila, da po novem izvajam tudi Access bars, se je na tretma prijavil on…

…in me s tem popolnoma presenetil. Recimo, da bi ga takrat uvrstila med kategorijo znancev. Poznala sva se točno leto in pol in se nekajkrat srečala na skupnem hobiju. O njem nisem vedela prav veliko, mi je bilo pa vedno zelo prijetno v njegovi družbi. In predvsem zabavno. Kot oseba je name naredil zelo pozitiven vtis, vendar nanj nikoli nisem gledala kot na potencialnega partnerja, navsezadnje sem bila v vezi. A tudi če ne bi bila, verjetno ne bi bilo nič drugače. Zakaj?

Ker sem imela močno omejujoče prepričanje, da me lahko privlači le določen vizualni tip moških in on takrat res ni sodil v moj okvir. Daleč od tega, da bi mi videz toliko pomenil, pa vendar me nikoli prav zares niso privlačili moški, če niso bili vsaj 10 cm višji, temnejših las in rjavih oči. Neumno, vem, ampak te tri zunanje lastnosti, so bile zame tiste, ki sem jih najprej opazila na moškem. Nezavedno sem ustvarila nekakšen okvir, s katerim sem se omejila in znotraj katerega sem kreirala svoje izbire.

Pravijo, da se za rečenega kruha največ poje in tokrat sem ga pojedla res veliko.

Dva dni preden je prišel na tretma, se je spet oglasila moja intuicija. Nekaj sem začutila, a kaj hitro jo je utišal moj razum, ki je poleg zgoraj naštetega, navrgel še eno omejujoče prepričanje – komaj se je končal prejšnji odnos, ne moreš takoj v novega. Samo sebe sem prepričevala, da si le domišljam in da vse skupaj nič ne pomeni. Le na barse si želi, to je vse.

Končno je napočil dan, ko sva bila dogovorjena. Ulegel se je na masažno mizo in jaz sem kot običajno, pričela z izvajanjem tretmaja. Nekje na polovici tretmaja, pa se je v meni nekaj zgodilo. Bilo je, kot bi se v trenutku razblinila vsa omejujoča prepričanja in porušili vsi okvirji, ki sem jih imela. Občutek sem imela, kot da se mi je razširilo obzorje, da vidim veliko več kot sem kdaj koli. Kot konj, ki mu odstranijo plašnice. V tistem trenutku sem začutila tako močno vedenje, da je moški pod mojimi rokami, moj partner. Misli so mi govorile: ”Kaj?! Pa ne on. Resno?” A preplavil me je tako močan občutek domačnosti, kot bi se poznala že nekaj življenj. Vedela sem. Enostavno sem vedela. Vedel pa je tudi on, že nekaj časa…a to diskretno zadržal le pri sebi.

Po tem, se je za naju ustavil čas. Klepetala sva ure in ure in za svoj rojstni dan, sem prejela najlepše darilo – partnerja, kakršnega sem si vedno želela, a si ga nikoli nisem izbrala, ker nisem znala pogledati onkraj okvirja.

Nikoli si nisem predstavljala, da bi me lahko tako zelo privlačil le 3 cm višji moški, brez las in zelenih oči. Zdaj me. Neznansko. Najprej nisem bila prepričana ali lahko to pripišem barsem, dokler nisem začela opažati enakih sprememb tudi na vseh ostalih življenjskih področjih. Moje življenje se je popolnoma spremenilo in največji premiki so se začeli odvijati na področjih ljubezni, zdravja, denarja, odnosov in dela.

Drugače sem začela dojemati tudi čas in spustila nadzor, ki me je nekoč zelo oviral tudi v odnosih. Vse življenje se je začelo odvijati bolj lahkotno. Barsi so mi močno pomagali opustiti tudi pričakovanja. Moja prejšnja začrtana vizija o tem, kakšno bi moralo biti pravo partnerstvo, kako bi se moral partner obnašati, kakšen bi moral biti in kako bi moralo izgledati skupno življenje, se je razblinila, kar mi omogoča ohranjati zdrav partnerski odnos od vsega začetka.

Lahko bi rekla, da sem s pomočjo barsev postavila nove temelje na vseh področjih, na katerih vsak dan gradim svoj nov in lahkotnejši odnos do življenja.

Ko sem pogledala onkraj okvirja, se mi je odprl povsem nov pogled na ljubezen in partnerstvo, za kar sem neizmerno hvaležna, saj s preteklimi omejitvami nikoli ne bi pritegnila takšnega partnerja. Pa tudi če bi ga, bi se ta odnos z mojimi prejšnjimi mislimi, občutki in prepričanji, verjetno kmalu končal.

Vsak dan se zahvalim Vesolju za tako čudovitega partnerja in za to, da se tako dobro razumeva, a najin odnos ima zame še večji pomen. Je kot ogledalo, v katerem vidim odsev moje rasti, mojih lekcij, mojih učenj. Je kot učitelj, ki mi kaže prave vrednote, modrost in me vsak dan uči biti vse boljša in boljša. Večinoma mi je odsev všeč, a ne vedno. V obeh primerih, še posebej pri slednjem, pa vedno vprašam: ”Kako je lahko še boljše?”

Večno si bom hvaležna za izbiro, da barsi postanejo del mojega življenja, ker sem si z njihovo pomočjo dovolila prejeti najlepša in neprecenljiva darila Vesolja. Hvaležna pa sem seveda tudi mojemu Igorju, da si je takrat izbral barse in prišel ne le na tretma, ampak tudi v moje življenje. Leto 2018 se je kot sem začutila lani, resnično izkazalo za (do sedaj) najboljše leto v mojem življenju. Kaj vse je zdaj še mogoče? In kako je lahko še boljše?

Če se na kakršenkoli način vsaj malo najdeš v moji zgodbi, če si želiš izbrati partnerstvo, ki deluje, in če čutiš, da bi to delovalo tudi zate, sledi svojemu občutku. Če tega ne čutiš zase, potem si tega ne izbiraj.

Vsak od nas je edinstven in vsak od nas kreira svoje življenje na svoj način. Moje poslanstvo je, da ti pokažem možnosti, a samo ti si tisti/-a, ki lahko odločaš o tem, kaj si za svoje življenje izbiraš in kaj ne. In prav je tako, zato vedno sledi tistemu in izbiraj le tisto, kar je zate lahkotno. Če si začutil/-a, da bi bil Access bars tretma zate, ti z veseljem pomagam!

Več o Access bars tretmaju si preberi TUKAJ!

Več o Access bars delavnici si preberi TUKAJ!

Vesela bom, če ti bo članek v kakršenkoli doprinos. Še bolj pa bom vesela, če boš to delil/-a z menoj. Saj veš: ”Sijem, ko siješ ti. Sijem, torej sem.”

Z ljubeznijo,

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, Access Consciousness Bars facilitatorica, facilitatorica Accessovih telesnih procesov, SOP praktik in MSTR terapevtka.

The post Kako mi je Access bars pripeljal pravega partnerja appeared first on Sijem.si.

8. marca praznujemo enakopravnost in dosežke žensk, delovni dan žena, kot se je nekoč imenoval in nastal na pobudo nemške feministke. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah. Čeprav se strinjam s tem, da je enakopravnost žensk pomemben dosežek, ki smo ga skozi zgodovino dosegle, vseeno menim, da nobena skrajnost, kot je npr. feminizem, ni še nikoli prinesla ničesar dobrega. V vsej tej borbi za enakopravnost, smo po mojem mnenju izgubile svojo pristno ženskost. Dan žena sem včasih jemala kot dan, ki naj bi častil pristno žensko naravo, danes pa se mi zdi, da z njim ‘praznujemo’ ravno to, kar je ženski odvzelo ženstvenost.

Le dva dni kasneje, na 10. marec, pa praznujemo dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija, kateri je zaradi spora s cesarjem Konstantinom I. Velikim, v kristjanih videl sovražnike in jih želel spreobrniti. Zahteval je, naj se krščanstvu odrečejo ali bodo kaznovani s smrtjo. 40 vojščakov je bilo pripravljenih za svojo vero umreti, vdali so se v usodo in bili vrženi v zmrznjen ribnik. Naslednji dan so mrtve zažgali na grmadi.

Tradicionalno moški na dan mučenikov prejmejo za darilo suhe slive, trnje in klobaso, ki naj bi služili kot nek simboličen opomin, da mučeništvo v njihovem življenju še ni končano. Sprašujem se, zakaj naj bi danes moški tako zelo trpeli in čemu bi morali to ‘poveličevati’? Morda pa trpijo ravno zaradi naše pretirane borbe za enakopravnost in sta si praznika bližje bolj, kot le datumsko.

Kakorkoli…

Prazniki, zgodovinski in verski dogodki, nas v veliki meri zaznamujejo, čeprav se morda tega sploh ne zavedamo. Kolektivna zavest in miselnost se prenaša iz generacije v generacijo, zato je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo kaj praznujemo in predvsem s čim se identificiramo. Vse to namreč vpliva na nas in naše delovanje. Prav tako kot negativni vzdevki, ki nam jih določijo drugi ljudje in prepričanja, ki smo jih prevzeli od drugih ter jim začeli verjeti tudi sami. Če se vsako leto postavljamo v vlogo mučenika in to še na veliko oznanjamo, lahko to začnemo prevzemati za svojo resnico.

Ste vedeli, da živimo manj kot 5% sebe? Da vse ostalo prevzemamo iz okolice?

Če želimo živeti življenje kakršnega si želimo, se moramo najprej osvoboditi vsega, kar živimo, ko ne živimo sebe. Kako vemo kdaj živimo sebe? Sebe živimo, kadar se resnično poslušamo in delujemo v skladu s seboj. Sebe živimo, kadar se naše telo počuti lahkotno in radostno. Sebe živimo, ko se postavimo za svojo resnico in znamo reči ne tistemu, za kar vemo, da ni za nas. Sebe živimo, ko delamo tisto, kar nas izpopolnjuje in osrečuje. Sebe živimo, ko zavestno izbiramo tiste ljudi in situacije, za katere čutimo, da so nam v doprinos.

Takrat smo v zavedanju. Takrat smo sposobni biti popolnoma zavestni in prisotni v vsakem trenutku na vseh področjih življenja. Takrat živimo več življenja, sebe dojemamo kot neskončno bitje in to kar v resnici smo.

Izgovorite naslednja vprašanja:

Vesolje, pokaži mi…

Ali kot ženska, v telesu čutim lahkotnost ali težo ob tem, ko se identificiram z žensko, kateri je namenjen dan žena?

Ali kot moški, v telesu čutim lahkotnost ali težo ob tem, ko se identificiram z mučenikom?

Kdo v resnici sem?

Kaj vse lahko ustvarim?

Kakšen doprinos celemu svetu sem s svojo prisotnostjo na tem planetu?

Če ste pri prvih dveh vprašanjih v telesu začutili težo, se začnite osvobajati vsega kar niste vi in začnite živeti sebe. Ne dovolite, da okolica ali zgodovina določa kdo ste in kakšno naj bi bilo vaše življenje. Vprašajte se: Kakšno želim, da je videti moje življenje? Nato začnite ustvarjati vse, kar si v življenju želite. Začnite ustvarjati svojo zgodbo in svoje praznike.

Ženske, častite in ponosno izražajte svojo žensko naravo.

Moški, častite in samozavestno izražajte svojo moško naravo.

Ustvarimo praznik prebujenih žensk, ki se zavedajo, da se ni potrebno tako boriti in dokazovati svoje vrednosti, da bi bile bolj cenjene.

Ustvarimo praznik odločnih moških, ki se zavedajo lastne vrednosti in znajo s svojo močjo spoštljivo ravnati v najvišje dobro vseh.

Naj bo ta praznik vsak dan.

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, praktik ThetaHealinga (basic, advanced, Manifesting and Abundance) ter Access Consciousness Bars, MTVSS in Facelift praktik.

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Žena ali mučenik? Kdo v resnici sem? appeared first on Sijem.si.

Resnično sem hvaležna. Hvaležna, da na tem planetu živim v tem času. V času, kjer nam je na voljo toliko različnih orodij, ki nam lahko pomagajo pri naši osebni in duhovni rasti. Že kar nekaj let me privlači svet energij in delo na sebi je postalo način mojega življenja, ki ga z največjim veseljem delim tudi z drugimi.

V vsem tem času sem spoznala že kar nekaj tehnik, nekatere so mi blizu, nekatere ne. In prav je tako, saj smo si med seboj različni in nekaj kar ne deluje zame, še ne pomeni, da ne bo delovalo za nekoga drugega. Pred približno dvema letoma, sem prvič slišala za Access Bars, ki je osnovna in temeljna tehnika Access Consciousness-a.

Access Consciousness (po slovensko: ”Dostop do zavedanja”), je skupek enostavnih tehnik, orodij in procesov, ki nam omogočajo spremeniti vse, česar do sedaj nismo mogli spremeniti in ustvariti vse, kar si želimo s popolno lahkoto in na drugačen način. Access nas s preprostimi orodji opolnomoča, da znamo izbirati zase, da prepoznamo svoje vedenje in mu z lahkoto sledimo, da izstopimo iz avtomatizmov, omejitev, dvomov, strahu in postanemo življenje, za katerega smo vedno vedeli, da bi lahko bilo mogoče.

Če sem povsem iskrena, se mi je vse skupaj slišalo preveč enostavno, preveč čarobno. Danes vem, da je bilo to le zanimivo stališče in da takrat še nisem bila pripravljena na takšno izbiro. Letos pa sem začutila, da je prišel čas, da izberem več od življenja. Tako mi je pot prekrižala delavnica Access Bars, na katero sem priznam, odšla negotova. Res me je zanimalo, kaj je na tej tehniki tako posebnega, kot o njej govorijo vsi, ki so se z njo spoznali.

Moje zanimanje so vzbudila že sama vprašanja, ki so prav tako eno od orodij v Accessu. Prepričana sem, da se vam je že večkrat zgodilo, da ste imeli slab dan, v katerem vam je šlo resnično vse narobe. Sama sem od univerzuma vedno sarkastično zahtevala naj mi dostavi še kaj slabega. S čim? S tem, da sem mu postavila vprašanje: ”A je lahko še slabše?!” Nisem se zavedala, da ima lahko takšno vprašanje tako moč, kljub temu, da sem potem res dobila še eno dozo ‘slabega’.

Kaj pa, če bi vprašanje oblikovali takole: ”Kako je lahko še boljše kot to?” Ko smo pripravljeni vprašati drugačno vprašanje, se odpremo tudi drugačnim možnostim. Ko se zavemo, da z vprašanjem lahko spremenimo energijo v katerikoli situaciji, začnemo spoznavati, da vprašanje kreira drugačne možnosti. Kaj če bi začeli postavljati vprašanja, namesto da si z odgovori zapiramo vse možnosti? Kaj, če bi ves čas bili vprašanje in bili odprti za vse kar nam pokaže življenje? Kaj, če je vse bolj lahkotno, kot si ves čas mislimo? Kaj, če je lahko življenje veliko bolj radostno in veličastno? Kaj, če imate lahko veliko več denarja, kot si mislite? Kaj, če resnično obstajajo čudeži? Kaj, če je vse možno? Kakšno življenje bi izbrali takoj zdaj, če bi vedeli, da ne obstaja nobena omejitev in da vam ne more spodleteti?

Vabim vas, da življenje vzamete malo manj resno in se začnete igrati z vprašanji. Seveda, če si želite pozitivnih sprememb. V nasprotnem primeru tega ne počnite.

Vsak dan lahko Vesolju postavite vprašanja (nič ne razmišljajte o odgovorih, le postavite vprašanje):

Kako je lahko še boljše?

(To vprašanje uporabljajte tudi, ko se vam zgodi nekaj lepega in samo dopustite, da vam Vesolje pokaže, kako je lahko še boljše. In ko vam pokaže še boljše, vprašajte še enkrat.)

Kaj vse je še mogoče?

(S tem vprašanjem se odprete neskončnim možnostim. Postavite to vprašanje, kadar mislite, da nekaj ni možno ali pa takrat, ko mislite da je, le ne veste kako. Postavite to vprašanje tudi ko nekaj ustvarite, prejmete nagrado, napredovanje… Naj vam Vesolje pokaže kaj vse je še mogoče.)

Kdo sem danes in kakšne veličastne dogodivščine me čakajo?

(To vprašanje si postavite takoj, ko se zjutraj prebudite in bodite pozorni na lepe dogodivščine v dnevu.)

Kakšen čudež lahko ustvarim danes?

(Tudi to vprašanje si lahko postavite zjutraj in opazujte kaj se vam bo zgodilo čez dan.)

Igrajte se, sprašujte in bodite pozorni na magične odgovore Vesolja.

V Accessu obstaja tudi mantra, ki vam lahko spremeni življenje, če jo vsaj 30 dni ponavljate 10x (zjutraj in zvečer):

”Vse življenje prihaja k meni lahkotno, radostno in veličastno.”

Igrajte se, dodajajte tisto, česar si vi želite še več. Iz lastne izkušnje vam povem, da pri meni deluje, saj sem priča skoraj neverjetnim dogodivščinam, ki jih prejemam vsak dan, odkar sem se spoznala z Accessom in prvič zagnala svoje barse.

Barse? Kaj pa so Barsi?

Barsi so 32 točk na glavi, kjer smo shranili vse naše misli, prepričanja, razmišljanja, omejitve, čustva, odnose, za katere smo v kateremkoli življenju mislili, da so pomembni. Z nežnimi pritiski na te točke, se naši možgani upočasnijo in preidejo v theta stanje zavesti, ki je stanje globoke relaksacije. Dogaja se razelektritev in kot bi izbrisali nepomembne datoteke v računalniku, barsi brišejo vse, kar nas omejuje, da bi prejemali več. Barsi nam pomagajo do več zavedanja, odprejo nam pogled na več možnosti in nas odprejo za prejemanje. Postanemo bolj prisotnejši v svojem življenju in zavestno kreiramo in izbiramo tisto, kar si v življenju želimo. Z Access bars omogočamo, da se velike spremembe v življenju zgodijo lahkotno.

Predstavljajte si, da je vaše življenje vse, kar sega do neba. ”The sky is the limit,” pravijo.
Kar naenkrat, pa se vsi oblaki razgrnejo, nebo se odpre, vaš pogled se razširi in seže v neskončnost Vesolja. Vse, kar ste si kadarkoli lahko le predstavljali, sedaj vidite. Tako jaz vidim in doživljam svoje življenje, odkar sem vanj povabila barse. Polno neskončnih možnosti, lahkotnosti, čarobnosti, radosti, veličastnosti in popolnoma drugačnega zavedanja.

Če bi vedeli, da se lahko osvobodite vseh omejitev, zaradi katerih mislite, da se ne morete premakniti naprej,

če bi vedeli, kakšne neskončne možnosti imate,

če bi vedeli, kakšno čudovito življenje si lahko kreirate,

če bi vedeli, da imate lahko veliko več od življenja,

če bi vedeli, da je življenje lahko veliko bolj lahkotno, radostno in veličastno, kot si sploh lahko predstavljate,

bi si to izbrali?

Vas zanima kakšne pozitivne spremembe vam lahko prinese tehnika Access Bars in kaj o tem pravi znanost? Kliknite >>> TUKAJ

Mnenja zadovoljnih strank pa si lahko preberete >>> TUKAJ

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, Access Consciousness Bars facilitatorica, praktik Accessovih telesnih procesov in MSTR terapevtka.

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Kako je lahko še boljše? appeared first on Sijem.si.

Danes, na ta čudovit dan, ko se spomnimo vseh naših predragih, ki nas sedaj čuvajo iz Nebes, se mi je zgodilo nekaj, kar bi rada želela deliti z vami, ker se mi zdi, da je za življenje to izrednega pomena.

Nekaj let nazaj, še v času srednje šole, sem imela prijateljico, s katero sva si bili zelo blizu. Razlog, da sva se sprli, je bil takrat tako nesmiseln, da se ga danes niti ne spomnim več. Leta so minevala, obe sva v tem času odrasli, vse to že nekako pozabili, a nikoli prav zares. Vsakič, ko sem se spomnila na srednjo šolo, sem se spomnila tudi najinega odnosa in ga želela popraviti. Bala pa sem se neprijetnega odziva in zato nisem storila nič.

Po dolgem času, pa sva se pred tremi meseci srečali na pogrebu najinega skupnega prijatelja, ki je veliko prekmalu in tako zelo nepričakovano odšel v Nebesa. Dalo mi je misliti, kako zelo je življenje minljivo in kako se čez noč vse obrne na glavo. Po pogrebu sem nameravala končno narediti ta korak in popraviti najin odnos, a okoliščine temu očitno niso bile naklonjene. Pa sem čez poletje na to spet pozabila, do danes.

Šla sem obiskat njegov grob in porabila več kot pol ure, da sem ga sploh našla. Končno ga zagledam, prižgem svečo, v tistem pa grob obišče točno ta sošolka iz srednje šole. Takoj mi je postalo jasno, da je bilo to njegovo maslo. Že v času življenja, si je prizadeval združevati ljudi, tkati prijateljstva, očitno mu gre to še vedno odlično od rok. Uredil je, da sem toliko časa iskala grob, dokler ni prišla še ona in sva se morali zopet srečati.
Tokrat sem se odločila, da končno zberem pogum, popravim napako, se opravičim za svoja pretekla dejanja, pa naj bo kar bo. Čutila sem, da moram to storiti zavoljo njega in navsezadnje tudi zase.

Od srca se mi je odvalil velik kamen, začutila sem neverjetno olajšanje, tudi zato, ker je bil odziv pozitiven. Tako zelo sem mu hvaležna, da je poskrbel za najino današnje srečanje in da sem končno naredila to, kar sem želela narediti že davno. Resnično sem vesela, da na starejša leta tega ne bom obžalovala ali se spraševala ”Kaj bi bilo, če bi takrat…”

Ker želim, da vsak med vami resnično zaživi brezskrbno življenje brez obžalovanj, bi rada, da se vsak sam pri sebi vpraša:

Kdaj sem nazadnje storil nekaj resnično velikega? Nekaj, kar sem si želel storiti že zelo dolgo, pa nisem zbral dovolj poguma?
Želim, da se vsak pri sebi vpraša: ”Kaj zares obžalujem v svojem življenju in če je še vedno čas, da to popravim, zakaj tega ne storim?”
Pomislite, ali je v vašem življenju kakšna situacija ali pa tako kot v mojem primeru – nerazrešen odnos z osebo, s katero ste si bili nekoč blizu. Ali je kaj, kar ste ji vedno želeli povedati, pa nikoli niste?

Če začutite obžalovanje zaradi nečesa, česar niste storili, pa bi morali, potem vas spodbujam, da to razrešite čimprej. Življenje je nepredvidljivo in prehitro minljivo. Eden izmed najhujših občutkov, pa je prav občutek obžalovanja.
Če gre za odnos, naj vas ne bo strah odziva, ki ga boste deležni. Lahko se v odnosu ne bo spremenilo nič, zagotovo pa ničesar ne morete izgubiti, lahko le veliko pridobite. V najslabšem primeru lahko pridobite občutek olajšanja, da ste resnično storili vse kar je v vaši moči in povedali vse kar vam je ležalo na duši. V najboljšem primeru, pa morda lahko nazaj pridobite čudovito prijateljstvo. V vsakem primeru ste zmagovalec.

Zberite pogum in zaživite čudovito življenje. Življenje brez obžalovanj.

Monika Radič

Vir slike: internet

The post Življenje brez obžalovanj appeared first on Sijem.si.