Nekdo bi lahko rekel, “ah to pa res ni nekaj, zaradi česar bi se lahko punca pri 24. letih znašla na dnu.” Tudi sama zdaj po toliko letih vem, da če bi se mi to zgodilo danes, zagotovo ne bi bila na takem dnu. A takrat sem bila drugačna kot sem danes.

V resnici sploh ne vem kdo sem bila, ker nisem imela sebe. Živela sem bolj za druge, se prilagajala, pomanjševala, nisem še vedela, kaj si želim početi v življenju. In ko se je zrušil tisti odnos, sem mislila, da se mi je zrušilo vse. V resnici pa se je zrušilo vse kar nisem bila jaz in šele takrat sem zares začela živeti sebe.

Po tistem, sem sama sebi rekla: DOVOLJ JE. Zbrala sem vso moč, se prvič v življenju postavila zase in dala sebe na prvo mesto. Odločila sem se, da bom od tistega trenutka počela samo tisto, kar hrani mene, ne glede na pričakovanja in mnenja drugih.

Pri tem sem bila brezkompromisna in tako trdno odločena, da me nihče in nič več ni moglo zaustaviti. Ker je bilo dovolj in ne bi več prenesla niti ene kaplje čez rob več.

Obrnila sem nov list v življenju, opustila fakulteto, ki me ni več zanimala, odmaknila sem se od ljudi, ki so se že predolgo napajali z mojo energijo.
Spremenila sem svoje prehranjevalne navade (od takrat na mojem krožniku ni več mesa), se vpisala na jogo in začela meditirati.

Takrat se je začela moja pot osebne in duhovne rasti. Takrat sem se začela spoznavati. Odkrivati kdo sem, česa si želim, po kakšnih vzorcih sem do tedaj delovala. Pri tem mi je zelo pomagala meditacija.
Vpisala sem se na vsak tečaj, povezan z duhovnostjo, ki me je res pritegnil in ki sem ga takrat začutila zase. In tako sem počasi postajala tista prava Monika.

Lupila sem se kot čebula in se plast za plastjo osvobajala omejujočih prepričanj, vzorcev in mnogih pogledov, ki sem jih prevzela od drugih.
Sledilo je nekaj let intenzivnega dela na sebi, dokler nisem na neki točki začutila, da sem končno našla svoje poslanstvo. Ko sem videla svoj razvoj, svojo spremembo, sem začutila, da moram to deliti tudi z drugimi. Da sem pripravljena in dovolj močna, da sem lahko v oporo ljudem, ki si prav tako želijo zaživeti boljše življenje.

Našla sem sebe in takrat resnično zasijala.

Ko danes pogledam nazaj, sem za to pot tako zelo hvaležna. In čeprav se mogoče sliši čudno, sem danes najbolj hvaležna tistemu bivšemu, za vse težke trenutke, ki sem jih takrat doživljala. Hvaležna sem, ker sem točno to takrat potrebovala. Hladen tuš, ki mi je dal tako neverjetno moč, da sem lahko zadnjih 10 let premikala gore.

Čeprav je tole klišejski stavek, je v njem vsa resnica: “Kar te ne ubije, te ojača.” Mene je. Zato sem danes tu, kjer sem. Zato sem danes to, kar sem. Zato danes sijem.

Najbolj pa sem hvaležna, da sem lahko zaradi svojih izkušenj in svoje prehojene poti, doprinos tudi tebi. Da te lahko slišim. Da te lahko razumem. Da te lahko čutim. Da sem ti lahko v oporo. Da ti lahko pokažem, da je vse mogoče. Da tudi ti lahko prideš do tu. Da lahko tudi ti zaživiš drugače. In da imaš tudi ti v sebi neomajno moč. Da lahko tudi ti premikaš gore in zaživiš resničnega SEBE.

“You can’t wait until life isn’t hard anymore, before you decide to be happy.” ~ Nightbirde

(Ta stavek je izrekla čudovita oseba in pevka, ki se bori z rakom, a kljub temu živi svoje sanje in se je v oddaji Amerika ima talent, v finale uvrstila z zlatim gumbom.)

Od-loči se od vsega kar nisi ti, iz najtežjih izkušenj potegni najboljše in se odloči za srečo. Nikoli ni prepozno in čisto vse je mogoče. Samo BODI TI. To je vse, kar je pomembno. 💗

In hvala ti, ker si del moje poti.🙏

Objem,
Monika

The post Praznujem 10. obletnico SEBE appeared first on Sijem.si.

Če imaš tudi ti v družini kakšnega družinskega člana, ki takole slači nogavice, tebi pa gre to blazno na živce, potem veš o čem govorim.

Ko se tak štumf opere, se najprej ne opere dobro, potem pa ti vzame še več časa, da ga pravilno obrneš, ko zlagaš perilo. Ja vem, nočna mora za vse nas, ki smo malo ali precej nagnjeni k perfekcionizmu in kontroli. 🙄
Uf kako sem se jezila na mojega dragega, ko sem zlagala njegove nogavice. 2 leti sem rabila, da sem ga navadila, da jih začne slačiti pravilno.

Danes sva se s stranko na terapiji pogovarjali prav o tem, kako naporno je to za nas. Pa ne govorim o narobe obrnjenih štumfih, ampak o kontroli in perfekcionizmu.

Ko si res utrujen/a in namesto da greš spat, pospravljaš kuhinjo, ker je nekje v tebi prepričanje, da si slaba oseba, če jo boš pospravila zjutraj.

Ko imaš preveč vsega in enostavno ne zmoreš narediti vseh opravil, ampak ne prosiš za pomoč drugih samo zato, ker veš da delo ne bo tako dobro opravljeno, kot bi ga opravil/a sama.

Ker ti si perfekten/a in samo ti znaš ‘u nulo’ vse pospraviti, počistiti itd. Pa tudi če se ob tem dokončno izčrpaš. Samo da je narejeno tako, kot je treba. Veš o čem govorim, ane?

Tudi jaz sem bila tam. Zdaj lahko rečem da sem skoraj že ozdravljena perfekcionistka in kontrol ‘frikinja,’ ceprav se morda moj dragi ne bi strinjal z mano. 🙂

No jaz vem kje sem bila prej in kje sem zdaj.

Ko moj dragi kuha, je omaka velikokrat pošpricana po vseh omarah, ker on pač kuha tako strastno kot Jamie Oliver, ki iz 3 metrov meče hrano v lonec. Včasih sem hodila za njim z viledo v roki, danes tega več ne delam, ker vem da bo na koncu tudi pospravil.

Pretirana kontrola in perfekcionizem pa se seveda ne kažeta samo v gospodinjstvu, ampak povsod, tudi pri delu. Če gremo prevečkrat čez svoje meje, telo že dokončno izčpamo, a še vedno nadaljujemo z delom, se srečamo z izgorelostjo.

Včasih pa te pretiran perfekcionizem ovira tako zelo, da ne upaš odpreti svojega podjetja, dokler ni po tvojih merilih vse popolno. Popolna spletna stran, popolne vizitke, popoln logo…in potem ugotoviš, da itak nikoli ne bo nič popolno in da je bolje da začneš, kot pa da sploh nikoli ne začneš.

Kako sem se jaz osvobodila pretirane kontrole in kako sem od pretirane perfekcionistke postala oseba, ki:

✅ gre brez slabe vesti spat in se šele zjutraj loti razpakiranja kovčkov po dopustu?
✅ ne zagrabi več sesalca takoj, ko na tleh vidi drobtino?
✅ zdaj z veseljem obrne tudi kak narobe obrnjen štumf?
✅ so ji zadovoljne stranke pomembnejše od perfektno urejene spletne strani?

Kako mi je to uspelo?

Z delom na sebi, meditacijo in reikijem sem ozavestila svoja omejujoča prepričanja, metoda Access bars pa je bila tista, s katero sem to z lahkoto spuščala. Na glavi imamo poleg ostalih točk tudi točko za kontrolo in ta je pri meni očitno naredila čudež.

Na splošno je moje življenje v zadnjih štirih letih, odkar sem v delo na sebi in v delo s strankami vključila Access Consciousness, veliko bolj lahkotno, zabavno, mirno in sproščeno. Ne obremenjujem se več s stvarmi, ki niso življenjsko pomembne, življenju veliko bolj zaupam in ga Živim.

To, da sem se v veliki meri osvobodila kontrole in perfekcionizma, pa mi je dalo še več svobode in spontanosti, ker to je bila zame največja ovira na vseh življenjskih področjih. In ko to spustiš, uh…takrat se zgodi čarobnost življenja in prejemanja.

Povej mi, se tudi ti najdeš v tem?
Bi se želel/a osvoboditi svojih omejitev in zaživeti bolj lahkotno, svobodno, sproščeno, radostno? 💗

Na Access bars delavnici te lahko naučim kako do tu. Predala ti bom veliko uporabnih in preprostih orodij, ki ti res olajšajo življenje in jih lahko začneš uporabljati takoj.
Naučim te tudi izvajanja barsev, ki jih lahko potem kadarkoli zaženeš sebi, svoji družini, partnerju, prijateljem ali pa strankam, če imaš svoje podjetje in si želiš to vključiti med svoje storitve.

Access bars delavnica

Navijam zate, da se tudi ti osvobodiš svojih omejitev, pa če prideš na delavnico ali ne.

Objem,
Monika

The post Tudi ti sovražiš narobe obrnjene štumfe? appeared first on Sijem.si.

Pred dnevi sem si ogledala krasen dokumentarec o čisto običajnemu moškemu, ki se je odločil, da bo naredil zanimiv eksperiment. V poplavi vseh duhovnih učiteljev, v današnjem času včasih težko ločiš kdo je pristen in kdo ne. Kdo resnično želi ljudem dobro in kdo je le navaden prevarant.

Odločil se je, da se bo izdajal za Indijskega guruja pod imenom Kumare (tako se imenuje tudi film) in zgradil svojo skupnost ljudi. Zanimalo ga je, kako hitro mu lahko ljudje začnejo zaupati in mu slediti in seveda, ali mu bo uspelo tako dobro odigrati svojo vlogo Guruja, da bodo sledilci brezpogojno verjeli, da je pravi.

Kljub temu, da jim je svoja učenja ves čas predajal na način, da jim je govoril, da je vse, kar vidijo v njem le iluzija, so v njem videli pravega Guruja. Na vrhuncu svoje popularnosti jim je nato razkril svojo pravo identiteto.
Ker je dokumentarec res zanimiv in ti priporočam, da si ga ogledaš, ti ne bom razkrila vsega. Se me je pa zelo dotaknil in me spodbudil, da s teboj delim tudi svoje misli glede tega.

Vse to, kar je on učil ljudi, namreč tudi sama ves čas predajam svojim strankam in tečajnikom. Nikoli se nisem oklicala za duhovno učiteljico, ker ne želim, da bi kdorkoli v meni videl ‘gurujko’. Ne želim, da bi kdorkoli v meni videl ‘nekaj več’. Ne želim, da mi ljudje sledijo, ker bi to pomenilo, da bi imela jaz nad njimi moč. In če bi imela nad njimi moč, bi lahko z njimi manipulirala. To pa je ne le neetično, ampak tudi zelo nevarno.

Kdor daje vtis, da je njegova resnica edina prava in da je on tisti, ki ima zate vse odgovore, zagotovo ni pravi učitelj. Kdor se povzdiguje in si ljudi, ki mu zaupajo, lasti, ni pravi učitelj. Kdor ti daje občutek, da je nekaj več od tebe, da ima večje sposobnosti kot ti in da ti nikoli ne boš mogel priti do tja, ni pravi učitelj. Če ti kdo pravi, da ne moreš priti do vseh odgovorov sam in da ti pri tem lahko pomaga le on, teci stran. Kdor ti reče: ”Ti si tako zablokiran, moraš priti k meni na terapijo, ker ti lahko pomagam le jaz,” teci stran.

Taki ljudje ti ne dajejo moči, ampak ti jo odvzemajo.

Pravi Učitelj te bo znal opolnomočiti, da vse odgovore in sposobnosti poiščeš v sebi sam. Dal ti bo vero in zaupanje vase. V tebi bo spodbudil vedenje, da imaš vse že v sebi. Da ne potrebuješ ničesar iskati zunaj sebe. Vse kar iščeš, je že v tebi. Taka oseba ti bo vedno dala občutek enakovrednosti, nikoli manjvrednosti. In taka oseba ti bo prišla na pot, da ti samo malo pomaga osvetliti to, česar morda trenutno ne vidiš. Ti dala samo eno mini ‘brco’, da boš šel lahko naprej sam. Usmerila te bo, ne bo si te lastila.

Ta oseba se trudim biti tudi sama. Ne želim dajati odgovorov, raje postavljam vprašanja. In ko me tečajniki reikija vprašajo: ”Monika, kaj pomeni, če tukaj energija bolj teče? Kaj pomeni, če tukaj čutim toploto? Kaj pomeni, če tukaj vidim zeleno barvo?” Jih vprašam: ”Kaj to pomeni tebi?”

Le na tak način lahko krepiš svoje zaznavanje in intuicijo in si začneš zaupati. Se povežeš s svojim višjim Jazom. Začneš zaupati vase, da si lahko pomagaš sam. Le tako lahko stopiš v svojo moč. In to je moj namen. Opolnomočiti te, ti predati vso znanje in orodja, ki jih poznam. Te naučiti dela z energijo zato, da si lahko pomagaš sam, ko to potrebuješ.

Stari zenovski budistični mojster je izrekel te besede: ”Če na cesti srečaš Buddho, jo ubij.” S tem je želel povedati, da noben guru ni pravi Buddha. Je le še en običajen človek, ki nam ne more dati razsvetljenja. Če malikujemo osebo, smo zgrešili bistvo.

Edini Guru, ki mu je vredno slediti, je tisti, ki se nahaja znotraj tebe. Prisluhni mu.

Objem,
Monika

The post Nisem in nočem biti tvoja gurujka! appeared first on Sijem.si.

The post Nožice na trepalnicah, ki nesejo stran to, da slabo vidiš appeared first on Sijem.si.

Zanima me…ko meditiraš, se bolj posvečaš odpiranju tretjega očesa in kronske čakre ali so ti enako pomembne tudi spodnje čakre in prizemljitev?

Spomnim se svojih začetkov meditacije in poglabljanja vase, ko mi je bilo zelo pomembno odpiranje tretjega očesa, razvijanje jasnovidnosti, krepitev intuicije in povezovanje z višjim jazom.

Prizemljevanje mi takrat ni bilo tako pomembno. Raje sem lebdela tam nekje zgoraj in se povezovala z angeli in drugimi bitji.

Posledica tega je bila, da sem sicer prejela kar nekaj uvidov, sporočil, idej, ki pa jih nikakor nisem mogla realizirati v vsakdanje življenje. Ker moje spodnje čakre niso bile pretočne, ničesar nisem mogla prizemljiti v to realnost.
Bila sem precej odzemljena.

Šele, ko sem se spoznala z reikijem, sem ugotovila, kako zelo pomembno je, da so vse čakre v ravnovesju. Naučila sem se jim posvečati enakomerno in vse informacije, ki sem jih prejela ‘zgoraj’, so se mi začele počasi uresničevati.
Prej se mi je zdelo, da nič ne morem ustvariti, da mi nekako nič ne uspe zrealizirati. Potem pa se je vse začelo prizemljevati. Ker sem se jih naučila uravnovesiti.

Šele takrat sem resnično razumela ta stavek: “Kakor zgoraj, tako spodaj.” 💚

Povezava z Zemljo in globoke korenine, so temelj za rast drevesa in za našo osebno rast. Če naši temelji niso stabilni, bo takšno tudi naše življenje.

Ne pozabi torej na spodnje čakre. V njih so shranjeni tudi naši družinski odnosi, občutek varnosti, preživetja in volje do življenja. Ko pozdravimo vse rane, ki izhajajo od tu, se naši temelji okrepijo. Postanemo trdni in močni kot tale drevo, ki ga najdeš na poti do Rožnika.

Takrat, se lahko povzpnemo še višje v nebo, se še bolj povežemo s seboj in z najsvetejšim delom znotraj nas.

Pri uravnovešanju tvojih čaker, ti lahko pomaga tale meditacija.

Naj ti koristi.

Objem,
Monika

The post Kakor zgoraj, tako spodaj. appeared first on Sijem.si.

Ljubezen je potrebno praznovati vsak dan, skozi celo leto.

 

V to močno verjamem, zato prihajajočega praznika ljubezni sama ne praznujem.

 

Verjamem, da se je za ljubezen in odnose potrebno truditi vsak dan. S tem mislim na čisto vse odnose – prijateljske, družinske, partnerske in nenazadnje tudi na najbolj pomemben odnos: odnos do SEBE.

 

Ker če sami sebe nimamo radi, če sami sebi ne izkazujemo ljubezni, nismo zmožni resnično ljubiti nikogar drugega.

 

Zanima me, na kakšen način sebi izkažeš ljubezen? Kaj zate pomeni, da se imaš rad/a?

 

Zame to pomeni, da sem vedno iskrena do sebe, da se poslušam, da znam jasno izraziti svoje želje, mnenje. Da znam postaviti meje in da v svoj prostor spustim le tisto, kar me hrani in mi je v doprinos. Da nikoli ne delujem proti sebi. Da skrbim zase, da si znam vzeti čas samo zase in da se znam pocrkljati in obdariti. In da sem sama sebi na prvem mestu.

 

Vse to zame pomeni, da se imam rada. 

 

Čas, ki je namenjen samo meni, je zame zelo dragocen. Rada sem v družbi s seboj ravno zato, ker se imam rada in mi ni potrebno bežati od sebe. Ni mi potrebno iskati sto tisoč opravkov, da bi se zamotila z njimi, ker sama s seboj ne bi imela kaj početi.

 

Ravno nasprotno. Komaj čakam, da si zase vzamem čas. To je samo moj čas. In sploh ni nujno, da počnem kaj posebnega. Včasih je dovolj, da samo sem. Prisotna s seboj, v tišini. To je zame meditacija. 

 

Vabim te, da si tudi ti zase vzameš čas. Morda razmisliš o zapisanem in se vprašaš, na kateri točki si v odnosu do sebe ti sam/a. Lahko rečeš, da se imaš rad/a? Se najdeš v zgornjih vrsticah tudi ti, ali še ne povsem? Če se še ne najdeš, se vprašaj: ”S kakšnim dejanjem lahko sam/a sebi pokažem ljubezen?” Potem pa sledi namigom, ki jih prejmeš zase.

 

Pri tem ti je lahko v veliko pomoč meditacija, s katero boš lažje prišel/a v stik s seboj, razvil/a še boljši odnos s seboj in posledično tudi z drugimi ljudmi.

 

Prav meditacija je tista, ki je meni osebno pomagala pri tem, da sem se začela imeti rada. Na tak način sem začela spoznavati kdo sem, kaj si želim in kdo si želim biti. Spoznavala sem svoje strahove, prepričanja, omejitve. Spoznavala sem kaj je moja resnica in kaj je resnica drugih.

 

Meditacija je bila tista, s katero sem sama stopila na pot neskončnega raziskovanja sebe, zato vem, kakšen močan učinek ima. In vem, da lahko koristi tudi tebi, če to začutiš zase.

 

Sam/a sebi lahko ljubezen izkažeš na 947 tisoč načinov. Eden od njih je ta, da si vzameš čas za prisotnost s seboj. Čas za meditacijo.

 

Lahko v tišini, lahko pa se prepustiš mojemu vodstvu. Pokukaj sem in prisluhni intuiciji, ki ti bo takoj prišepnila, katere meditacije so zate v tem trenutku najbolj primerne:

  Mp3 posnetki meditacij

 

(P.S.: Če jih izbereš več, se v košarici cena avtomatsko zniža, njihova vrednost pa ostaja neprecenljiva.)

 

Z ljubeznijo,

Monika

The post Ljubezen je potrebno praznovati vsak dan, skozi celo leto appeared first on Sijem.si.

Naše misli imajo veliko večjo moč, kot se morda zavedamo. In res, čemur posvečamo največ pozornosti, če vsak dan znova ustvarjamo iste misli, te zelo kmalu postanejo naša resničnost.

Resnica je, da čisto vsako sekundo, vsak dan ustvarjamo manifestacijo.

Vsi si želimo sreče, radosti, uspeha, obilja, ampak ali so tja usmerjene tudi naše misli?

Dostikrat se s svojimi strankami na terapijah pogovarjam ravno o tem in jih spodbujam, da so ves čas pozorne na svoje misli.

Če si želiš pozitivne spremembe v svojem življenju, a si hkrati govoriš, da to zate ni možno, da ti tega ne zmoreš, da je to nemogoče, potem točno to sporočaš in naročaš Vesolju. In Vesolje si misli: ”O poglej, te misli pa so tako močne in ponavljajoče, očitno je ta želja res pomembna. Naročilo sprejeto. Takoj ti dostavim to, kar si želiš.”

In potem dobiš še več izzivov in omejitev, ki ti pokažejo, da resnično nič ni možno. Pride oseba, ki ti reče, da nisi dovolj dober/a in da ti nikakor ne bo uspelo. In te misli se utrdijo. Postanejo resnična in otipljiva stvar. Postanejo tvoja realnost.

In potem si misliš: ”Univerzum me ne sliši. Jaz si želim spremembe, želim si biti bolj srečen/a, uspešen/a itd. ampak itak je vse stalno isto. To pač ne deluje in ves čas se mi dogajajo samo slabe stvari.”

O, ja seveda te Univerzum sliši. Samo napačno naročilo mu oddajaš. 😉

Ti je tole znano? Se najdeš v tem? Kaj če bi od zdaj naprej poskusil/a drugače?

Vabim te, da od danes dalje pozorno spremljaš svoje misli. Opazuj jih. Katere misli se v tvoji glavi največkrat ponavljajo? Samo opazuj. Brez sodb. Potem pa začni počasi delati na tem, da besede: NE znam, NE zmorem, NI možno, za vedno izbrišeš iz svojega slovarja!

Jaz sem s to vajo pri sebi začela po tem, ko sem prvič prejela Access bars tretma. Pozorno sem opazovala svoje misli in kadarkoli sem se zalotila, da se je misel začela z NE… sem to takoj ozavestila. Sčasoma so te besede izginile in zdaj sploh ne pridejo več v moje misli. Ker vem, da NIČ NI NEMOGOČE.

Ponavljajoče misli utrdijo naša prepričanja. Naša prepričanja pa so tista, ki ustvarjajo našo resničnost.

Torej, kakšno resničnost si želiš?
Po katerih prepričanjih si želiš živeti?
Katere misli želiš utrditi?

Si za, da si od danes dalje bolj pozoren/a na svoje misli in da jih počasi začneš ozaveščati in usmerjati v to, kar si želiš?
Sprejmeš izziv?

Objem,
Monika

The post ”What you think the longest, it becomes the strongest.” appeared first on Sijem.si.

”Vse, kar v resnici imamo, je sedanji trenutek.”

Članek objavljen v reviji Demokracija, 21. januar 2021.

The post ”Vse, kar v resnici imamo, je sedanji trenutek.” Članek v reviji Demokracija appeared first on Sijem.si.

Odločila sem se, da je čas za novo poglavje in čutila sem, da bo leto 2018, ‘moje leto’. Vanj sem vstopila z nasmehom, v novi energiji. Neizmerno sem uživala v svoji lastni družbi in niti za trenutek nisem želela razmišljati o novem partnerju, čeprav sem na nekem nivoju čutila, da prihaja. Nekaj mi je govorilo, da ne bom prav dolgo samska, a temu se nisem želela kaj dosti posvečati. Želela sem se posvetiti le sebi. In sem se. Obrnila sem nov list v knjigi življenja in počela le tisto, kar me osrečuje. Vpisala sem se na aktivnosti in delavnice, po katerih je moja duša hrepenela več let. Ena izmed njih je bila tudi delavnica Access bars.

Lahko rečem, da je bila to najboljša odločitev, kar sem jih v življenju sprejela. Ko sem povabila barse v svoje življenje, se je vse zasukalo za 180 stopinj. Na vseh področjih.

Za vse tiste, ki še ne veste kaj so barsi: Access bars so tiste čudežne točke na glavi, ki ti popolnoma spremenijo življenje, ko pritisneš nanje. Sliši se preveč čarobno in nerealno, vem. Tudi meni se je. Dokler se mi niso vsakodnevno začele dogajati velike spremembe. Zakaj? Z rahlimi pritiski na 32 različnih točk na glavi, se začnejo sproščati vse energije, ki te na kateremkoli področju v življenju omejujejo. Brišejo se blokade in omejujoča prepričanja, vezana na vsa življenjska področja. Ko odstranimo vse te bariere, se ustvari več prostora, več zavedanja in vse v življenju začne k nam prihajati na bolj lahkoten in radosten način. Če si nekoč mislil, da je nekaj nemogoče, po Access bars tretmaju veš, da je mogoče. (Več o Access bars, si lahko prebereš TUKAJ)

V samo treh januarskih dneh, sem jih sama prejela sedem in vsakodnevno začela uporabljati Accessova orodja. Moja facilitatorica mi je rekla naj se pripravim, ker bom postala ‘energijska petarda’. Obe sva se smejali, a imela je prav.  Moje življenje se je resnično drastično spremenilo in vsi so me začeli spraševati kaj delam, da tako sijem. ”To delajo barsi,” sem odgovorila z nasmeškom do ušes. Čeprav na to delavnico sploh nisem šla z namenom, da bi tretmaje ponudila strankam, so se barsi pridružili mojim ostalim storitvam, še preden sem se tega tudi sama zavedala.

Prijatelji, znanci in moje stranke…vsi so želeli preizkusiti Access bars tretma. Ko so mi en za drugim začeli opisovati svojo izkušnjo in pozitivne spremembe, ki so se jim začele odvijati, sem zasijala še bolj. Želela sem, da to občuti vsak. Takrat sem začutila, da je tudi to del mojega življenjskega namena in da želim vsakomur približati zavedanje, da zmore in si zasluži mnogo več kot si misli. Ko sem javno objavila, da po novem izvajam tudi Access bars, se je na tretma prijavil on…

…in me s tem popolnoma presenetil. Recimo, da bi ga takrat uvrstila med kategorijo znancev. Poznala sva se točno leto in pol in se nekajkrat srečala na skupnem hobiju. O njem nisem vedela prav veliko, mi je bilo pa vedno zelo prijetno v njegovi družbi. In predvsem zabavno. Kot oseba je name naredil zelo pozitiven vtis, vendar nanj nikoli nisem gledala kot na potencialnega partnerja, navsezadnje sem bila v vezi. A tudi če ne bi bila, verjetno ne bi bilo nič drugače. Zakaj?

Ker sem imela močno omejujoče prepričanje, da me lahko privlači le določen vizualni tip moških in on takrat res ni sodil v moj okvir. Daleč od tega, da bi mi videz toliko pomenil, pa vendar me nikoli prav zares niso privlačili moški, če niso bili vsaj 10 cm višji, temnejših las in rjavih oči. Neumno, vem, ampak te tri zunanje lastnosti, so bile zame tiste, ki sem jih najprej opazila na moškem. Nezavedno sem ustvarila nekakšen okvir, s katerim sem se omejila in znotraj katerega sem kreirala svoje izbire.

Pravijo, da se za rečenega kruha največ poje in tokrat sem ga pojedla res veliko.

Dva dni preden je prišel na tretma, se je spet oglasila moja intuicija. Nekaj sem začutila, a kaj hitro jo je utišal moj razum, ki je poleg zgoraj naštetega, navrgel še eno omejujoče prepričanje – komaj se je končal prejšnji odnos, ne moreš takoj v novega. Samo sebe sem prepričevala, da si le domišljam in da vse skupaj nič ne pomeni. Le na barse si želi, to je vse.

Končno je napočil dan, ko sva bila dogovorjena. Ulegel se je na masažno mizo in jaz sem kot običajno, pričela z izvajanjem tretmaja. Nekje na polovici tretmaja, pa se je v meni nekaj zgodilo. Bilo je, kot bi se v trenutku razblinila vsa omejujoča prepričanja in porušili vsi okvirji, ki sem jih imela. Občutek sem imela, kot da se mi je razširilo obzorje, da vidim veliko več kot sem kdaj koli. Kot konj, ki mu odstranijo plašnice. V tistem trenutku sem začutila tako močno vedenje, da je moški pod mojimi rokami, moj partner. Misli so mi govorile: ”Kaj?! Pa ne on. Resno?” A preplavil me je tako močan občutek domačnosti, kot bi se poznala že nekaj življenj. Vedela sem. Enostavno sem vedela. Vedel pa je tudi on, že nekaj časa…a to diskretno zadržal le pri sebi.

Po tem, se je za naju ustavil čas. Klepetala sva ure in ure in za svoj rojstni dan, sem prejela najlepše darilo – partnerja, kakršnega sem si vedno želela, a si ga nikoli nisem izbrala, ker nisem znala pogledati onkraj okvirja.

Nikoli si nisem predstavljala, da bi me lahko tako zelo privlačil le 3 cm višji moški, brez las in zelenih oči. Zdaj me. Neznansko. Najprej nisem bila prepričana ali lahko to pripišem barsem, dokler nisem začela opažati enakih sprememb tudi na vseh ostalih življenjskih področjih. Moje življenje se je popolnoma spremenilo in največji premiki so se začeli odvijati na področjih ljubezni, zdravja, denarja, odnosov in dela.

Drugače sem začela dojemati tudi čas in spustila nadzor, ki me je nekoč zelo oviral tudi v odnosih. Vse življenje se je začelo odvijati bolj lahkotno. Barsi so mi močno pomagali opustiti tudi pričakovanja. Moja prejšnja začrtana vizija o tem, kakšno bi moralo biti pravo partnerstvo, kako bi se moral partner obnašati, kakšen bi moral biti in kako bi moralo izgledati skupno življenje, se je razblinila, kar mi omogoča ohranjati zdrav partnerski odnos od vsega začetka.

Lahko bi rekla, da sem s pomočjo barsev postavila nove temelje na vseh področjih, na katerih vsak dan gradim svoj nov in lahkotnejši odnos do življenja.

Ko sem pogledala onkraj okvirja, se mi je odprl povsem nov pogled na ljubezen in partnerstvo, za kar sem neizmerno hvaležna, saj s preteklimi omejitvami nikoli ne bi pritegnila takšnega partnerja. Pa tudi če bi ga, bi se ta odnos z mojimi prejšnjimi mislimi, občutki in prepričanji, verjetno kmalu končal.

Vsak dan se zahvalim Vesolju za tako čudovitega partnerja in za to, da se tako dobro razumeva, a najin odnos ima zame še večji pomen. Je kot ogledalo, v katerem vidim odsev moje rasti, mojih lekcij, mojih učenj. Je kot učitelj, ki mi kaže prave vrednote, modrost in me vsak dan uči biti vse boljša in boljša. Večinoma mi je odsev všeč, a ne vedno. V obeh primerih, še posebej pri slednjem, pa vedno vprašam: ”Kako je lahko še boljše?”

Večno si bom hvaležna za izbiro, da barsi postanejo del mojega življenja, ker sem si z njihovo pomočjo dovolila prejeti najlepša in neprecenljiva darila Vesolja. Hvaležna pa sem seveda tudi mojemu Igorju, da si je takrat izbral barse in prišel ne le na tretma, ampak tudi v moje življenje. Leto 2018 se je kot sem začutila lani, resnično izkazalo za (do sedaj) najboljše leto v mojem življenju. Kaj vse je zdaj še mogoče? In kako je lahko še boljše?

Če se na kakršenkoli način vsaj malo najdeš v moji zgodbi, če si želiš izbrati partnerstvo, ki deluje, in če čutiš, da bi to delovalo tudi zate, sledi svojemu občutku. Če tega ne čutiš zase, potem si tega ne izbiraj.

Vsak od nas je edinstven in vsak od nas kreira svoje življenje na svoj način. Moje poslanstvo je, da ti pokažem možnosti, a samo ti si tisti/-a, ki lahko odločaš o tem, kaj si za svoje življenje izbiraš in kaj ne. In prav je tako, zato vedno sledi tistemu in izbiraj le tisto, kar je zate lahkotno. Če si začutil/-a, da bi bil Access bars tretma zate, ti z veseljem pomagam!

Več o Access bars tretmaju si preberi TUKAJ!

Več o Access bars delavnici si preberi TUKAJ!

Vesela bom, če ti bo članek v kakršenkoli doprinos. Še bolj pa bom vesela, če boš to delil/-a z menoj. Saj veš: ”Sijem, ko siješ ti. Sijem, torej sem.”

Z ljubeznijo,

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, Access Consciousness Bars facilitatorica, facilitatorica Accessovih telesnih procesov, SOP praktik in MSTR terapevtka.

The post Kako mi je Access bars pripeljal pravega partnerja appeared first on Sijem.si.

Brez sonca ni življenja, zato je ta dan namenjen njegovemu čaščenju in čaščenju svetlobe znotraj nas samih. Sonce nam daje energijo, moč, svetlobo, toploto in hrano in prav je, da se mu na ta dan zahvalimo za vse njegove darove. Naši predniki so ta dan slavili na različne načine, se povezovali z naravo, elementali in duhovnimi bitji.

Kaj nam poletni solsticij prinaša in k čemu nas vabi?

Če je bila pomlad čas, ko smo posadili semena, je zdaj prišel čas žetve. Sedaj je pravi čas za umiritev, vpogled vase, samorefleksijo. Tako kot miruje sonce, za trenutek obmirujmo tudi mi in izkoristimo ta čas za napajanje z življenjsko energijo – energijo sonca in svetlobe.  Izkažimo hvaležnost soncu in v sebi poiščimo svetlobo.

Narava ves čas spreminja svoj cikel in vabi nas, da enako storimo tudi mi. Ključno je, da zopet za seboj pustimo tisto, kar nam ne služi več in ponovno vstopimo v novo energijo. Izrazimo hvaležnost za vse kar imamo, bodimo hvaležni za življenje. Energije poletnega solsticija so izredno močne in spodbujajo nas, da se premaknemo naprej. Da odpremo vrata novi energiji in da v svojem življenju prevzamemo aktivno vlogo.

Tokratni solsticij je še posebej naklonjen akciji. Energije močno podpirajo manifestacijo našega življenjskega namena – življenjske naloge, s katero smo prišli na ta planet. Solsticij nas spodbuja, da začnemo svoj življenjski potencial uresničevati in delovati v smeri našega poslanstva.

Čas je, da stopimo na pravo pot in naredimo prve korake v smeri našega dušnega namena. V kolikor svojega življenjskega namena še ne poznate, prosite energije solsticija, naj vam ga pomagajo odkriti. Bodite pozorni na znake, ki vam jih sporoča Vesolje. V kolikor se svojega poslanstva zavedate, pa je zdaj pravi čas, da vanj usmerite vso svojo energijo in svetu pokažete kdo v resnici ste.

Sledite svojemu srcu, sledite temu, kar vas resnično osrečuje. Delajte tisto, kar vas resnično veseli, usmerite energijo v tisto področje, ki napolnjuje vašo dušo. Ta energija je prava in solsticij vas bo pri tem močno podprl. Naredite prvi korak in odpirati se vam bodo začela prava vrata.

Bodite hvaležni, poiščite svetlobo in resnično radost znotraj sebe, zaljubite se vase in v svoje življenje in zasijte. Energija bo sledila temu.

Z ljubeznijo,

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, MSTR terapevtka, Access Consciousness bars facilitatorica in praktik ostalih Accessovih telesnih procesov.

Objavljeno v spletni reviji www.preventivarevija.si

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Kaj nam prinaša poletni solsticij? appeared first on Sijem.si.