Te misli ustvarjajo našo realnost in če so ves čas enake, živimo življenje kot na avtopilotu. Delujemo iz že poznanega, izbiramo ves čas enake partnerje, le v drugi preobleki, ponavljamo enake vzorce, le v drugih situacijah.

Kot bi se vrteli v krogu iz katerega ne znamo izstopiti. Kot bi bili nekje zataknjeni in ne vidimo poti ven.

Ne vidimo je pa zato, ker naš pogled sega le do poznanih okvirjev, znotraj katerih ves čas delujemo. V resnici nam je ves čas na voljo vse to kar iščemo, le da to obstaja izven okvirjev.

Vse kar je potrebno, je le upati si pogledati onkraj. Tam obstaja neskončno možnosti za nas, tam je neskončen prostor neomejenih potencialov, neomejenega obilja, ki le čaka, da si ga dovolimo prejeti.

Tam je vse, česar si v resnici želimo, vse kar je za naš um nedojemljivo in vse kar v resnici smo. Neskončna, čarobna bitja. Nismo naš um, smo veliko veliko več. In tudi nismo le telo. Smo mnogo, mnogo več kot to.

In ko si dovoliš pogledati onkraj okvirjev, ko dojameš, da si neskončno energijsko bitje in da ti je na voljo vse, takrat se zgodi čarobnost življenja. Takrat šele zares Živiš sebe v svojem polnem potencialu. Takrat postane vse bolj lahkotno, zabavno, radostno.

Vse to je na voljo vsakomur. A le, če si to izbereš.

Čutiš, da je končno čas, da razbiješ te okvirje, ki te le omejujejo?

Si želiš več sebe, več življenja in končno prekiniti s starim delovanjem?

Če si na tej točki, je delavnica Access bars tista, ki lahko razbije vse te okvirje in ugasne tvoj avtopilot za vedno. Na njej dobiš toliko uporabnih orodij, ki te premaknejo onkraj. Osvobodiš se omejenih pogledov, misli, čustev in prepričanj, ki te niso pripeljala daleč.

Naučiš se tehnike, ki te osvobodi vseh blokad, ki te držijo ujete in te nežno povabi v svet lahkotnosti, radosti, notranjega miru. Si upaš to izbrati?

Ta delavnica je zame kreirala vse to in še več. Po njej je moje življenje drugačno, bolj polno, svobodno, radostno, lahkotno in polno obilja na vseh področjih.

Kaj lahko ustvari zate? Si dovoliš vse to prejeti?

Kaj vse je zate mogoče in kakšno je lahko tvoje življenje, če to izbereš?

Si upaš pogledati onkraj? 😉

Delavnica bo v soboto, 4.9. Prijavi se tukaj

Objem,
Monika

The post Si upaš pogledati izven okvirjev? appeared first on Sijem.si.

Če imaš tudi ti v družini kakšnega družinskega člana, ki takole slači nogavice, tebi pa gre to blazno na živce, potem veš o čem govorim.

Ko se tak štumf opere, se najprej ne opere dobro, potem pa ti vzame še več časa, da ga pravilno obrneš, ko zlagaš perilo. Ja vem, nočna mora za vse nas, ki smo malo ali precej nagnjeni k perfekcionizmu in kontroli. 🙄
Uf kako sem se jezila na mojega dragega, ko sem zlagala njegove nogavice. 2 leti sem rabila, da sem ga navadila, da jih začne slačiti pravilno.

Danes sva se s stranko na terapiji pogovarjali prav o tem, kako naporno je to za nas. Pa ne govorim o narobe obrnjenih štumfih, ampak o kontroli in perfekcionizmu.

Ko si res utrujen/a in namesto da greš spat, pospravljaš kuhinjo, ker je nekje v tebi prepričanje, da si slaba oseba, če jo boš pospravila zjutraj.

Ko imaš preveč vsega in enostavno ne zmoreš narediti vseh opravil, ampak ne prosiš za pomoč drugih samo zato, ker veš da delo ne bo tako dobro opravljeno, kot bi ga opravil/a sama.

Ker ti si perfekten/a in samo ti znaš ‘u nulo’ vse pospraviti, počistiti itd. Pa tudi če se ob tem dokončno izčrpaš. Samo da je narejeno tako, kot je treba. Veš o čem govorim, ane?

Tudi jaz sem bila tam. Zdaj lahko rečem da sem skoraj že ozdravljena perfekcionistka in kontrol ‘frikinja,’ ceprav se morda moj dragi ne bi strinjal z mano. 🙂

No jaz vem kje sem bila prej in kje sem zdaj.

Ko moj dragi kuha, je omaka velikokrat pošpricana po vseh omarah, ker on pač kuha tako strastno kot Jamie Oliver, ki iz 3 metrov meče hrano v lonec. Včasih sem hodila za njim z viledo v roki, danes tega več ne delam, ker vem da bo na koncu tudi pospravil.

Pretirana kontrola in perfekcionizem pa se seveda ne kažeta samo v gospodinjstvu, ampak povsod, tudi pri delu. Če gremo prevečkrat čez svoje meje, telo že dokončno izčpamo, a še vedno nadaljujemo z delom, se srečamo z izgorelostjo.

Včasih pa te pretiran perfekcionizem ovira tako zelo, da ne upaš odpreti svojega podjetja, dokler ni po tvojih merilih vse popolno. Popolna spletna stran, popolne vizitke, popoln logo…in potem ugotoviš, da itak nikoli ne bo nič popolno in da je bolje da začneš, kot pa da sploh nikoli ne začneš.

Kako sem se jaz osvobodila pretirane kontrole in kako sem od pretirane perfekcionistke postala oseba, ki:

✅ gre brez slabe vesti spat in se šele zjutraj loti razpakiranja kovčkov po dopustu?
✅ ne zagrabi več sesalca takoj, ko na tleh vidi drobtino?
✅ zdaj z veseljem obrne tudi kak narobe obrnjen štumf?
✅ so ji zadovoljne stranke pomembnejše od perfektno urejene spletne strani?

Kako mi je to uspelo?

Z delom na sebi, meditacijo in reikijem sem ozavestila svoja omejujoča prepričanja, metoda Access bars pa je bila tista, s katero sem to z lahkoto spuščala. Na glavi imamo poleg ostalih točk tudi točko za kontrolo in ta je pri meni očitno naredila čudež.

Na splošno je moje življenje v zadnjih štirih letih, odkar sem v delo na sebi in v delo s strankami vključila Access Consciousness, veliko bolj lahkotno, zabavno, mirno in sproščeno. Ne obremenjujem se več s stvarmi, ki niso življenjsko pomembne, življenju veliko bolj zaupam in ga Živim.

To, da sem se v veliki meri osvobodila kontrole in perfekcionizma, pa mi je dalo še več svobode in spontanosti, ker to je bila zame največja ovira na vseh življenjskih področjih. In ko to spustiš, uh…takrat se zgodi čarobnost življenja in prejemanja.

Povej mi, se tudi ti najdeš v tem?
Bi se želel/a osvoboditi svojih omejitev in zaživeti bolj lahkotno, svobodno, sproščeno, radostno? 💗

Na Access bars delavnici te lahko naučim kako do tu. Predala ti bom veliko uporabnih in preprostih orodij, ki ti res olajšajo življenje in jih lahko začneš uporabljati takoj.
Naučim te tudi izvajanja barsev, ki jih lahko potem kadarkoli zaženeš sebi, svoji družini, partnerju, prijateljem ali pa strankam, če imaš svoje podjetje in si želiš to vključiti med svoje storitve.

Access bars delavnica

Navijam zate, da se tudi ti osvobodiš svojih omejitev, pa če prideš na delavnico ali ne.

Objem,
Monika

The post Tudi ti sovražiš narobe obrnjene štumfe? appeared first on Sijem.si.

Še dobro, da imam najbolj priročno prvo pomoč vedno v svojih rokah. Takoj sem si naredila kombinacijo reikija in Accessovih telesnih procesov. Prvič sem na sebi preizkusila novi proces celičnega spomina, pri katerem sem res čutila spremembo.

Zagnala sem še energije za korekcijo vida in že po 10 min je bilo veliko bolje.
Zvečer in naslednji dan zjutraj se je bolečina spet pojavila in oko se mi je ves čas solzilo. Takoj sem celoten proces še enkrat ponovila in oko je sedaj popolnoma v redu.

“Zakaj se mi je to moralo zgoditi?” Sem vprašala naslednji dan in prejela ta odgovor:
Da se najprej na sebi prepričam, ali telesni procesi, ki sem se jih naučila na novo, res delujejo.

A nismo ljudje smešni?

Z namenom, da bi si dokazala, da si lahko pomagam, sem izbrala in zmanifestirala bolečo izkušnjo. Takoj sem ozavestila svojo izbiro in jo nato hitro spremenila. Ne potrebujem manifestirati bolečin, bolezni in omejitev, da bi si dokazala da zmorem iti skozi to izkušnjo. Ne potrebujem takšnih izbir, da bi si dokazala, kako močna sem.

Dalo mi je misliti. Kolikokrat si vsak izmed nas prikliče nekaj neprijetnega z namenom, da si nekaj dokaže? Moraš res dobiti vejo v oko ali lahko narediš drugačno izbiro?

Na seminarju Temelji, ki je v sklopu Access Consciousnessa in ki sem se ga udeležila ta mesec, je bil še en tak podoben primer. Nek moški je Gary Douglasa in Dain Heera (soustanovitelja Access Consciousnessa) spraševal zakaj nikakor ne more priti do denarja. Ko sta ga vprašala, kaj ljubi v zvezi s tem, da nima denarja, je odgovoril da to, da če ga nima, mu ga nihče ne more vzeti. Ustvaril si je prepričanje, da če bi imel denar, bi partnerka in prijatelji ves čas želeli nekaj od njega. Da bi ves denar moral zapraviti za njih. In tako je na nezavedni ravni ustvaril izbiro, da denarja raje nima, ker tako mu ga nihče ne more vzeti. 🙂

Hkrati si ga je želel, vendar mu je to prepričanje, ta izbira onemogočala, da bi ga zares lahko imel.

Takšna in drugačna prepričanja si ves čas ustvarjamo vsi. Kako se jih osvoboditi in izbrati drugačne izbire?

Ena najboljših tehnik za osvobajanje omejujočih prepričanj, misli, čustev, ki nam onemogočajo, da bi lahko imeli lahkotnejše življenje, je zame Access bars. Ko prejemamo barse, se naši možgani prestavijo v theta stanje zavesti, tam pa se dogajajo ‘čudeži’. V theta možganskem valovanju se lahko zelo hitro osvobodimo omejujočih prepričanj in energijskih blokad, naše telo pa se lahko hitro začne samozdraviti.

Ampak Monika, ti že 4 leta delaš in prejemaš barse, pa se ti je vseeno zgodilo, da si si ustvarila takšno prepričanje in zaradi njega dobila vejo v oko. 🙂

Res je. Tudi jaz sem človek. Ampak, ker poznam vsa orodja in ker je moje zavedanje ravno zaradi uporabe orodij veliko večje kot je bilo pred štirimi leti, sem lahko zelo hitro ozavestila, zakaj se mi je to zgodilo, zakaj sem si izbrala to izkušnjo in potem naredila drugačno izbiro.

Pomembno je, da se zavedamo, da je vse kar se dogaja v našem življenju, posledica naših izbir. In da če nam to kar vidimo ni všeč, imamo v vsakem trenutku možnost narediti drugačno izbiro.

Meni osebno so Access barsi in vsa Accessova orodja, ki jih prejmeš na Access bars delavnici spremenili življenje. Brez tega si jaz ne predstavljam več življenja, sploh v tem času ne. Že sam tretma te osvobodi toliko stresa, teže, energij, ki te zavirajo in držijo ujete v nekih starih vzorcih. Potem pa so tu še preprosta, enostavna orodja, ki jih uporabiš takoj, ko jih potrebuješ.

Naučiš se postavljati vprašanja, s katerimi se ti lahko odpre čisto nov svet zavedanja. Naučiš se čistilnega izreka, s katerim lahko počistiš energije, kot da bi resetiral računalnik. Na delavnici prejmeš še mnogo drugih uporabnih orodij, ki ti pomagajo do večjega stika s seboj, naučiš se poslušati svoje telo, ki ti vedno da pravi odgovor zate. Naučiš se izvajanja barsev, ki jih lahko potem delaš sebi, svojim najbližjim, prijateljem ali pa strankam, če izbereš, da to vključiš v svoj posel.

Je to nekaj kar bi te zanimalo?

Je zdaj čas, da svoje življenje zaživiš še bolj lahkotno?

Da vanj povabiš več radosti, zadovoljstva, miru, lahkotnosti in zavedanja?

Je čas, da se posloviš od omejitev in spoznaš prostor, iz katerega lahko ustvariš in prejmeš vse kar si želiš?

Si pripravljen/a začutiti ta občutek, da je zate resnično možno čisto vse, če si to izbereš?

Je čas, da začneš kreirati boljše izbire zase?

Če v svojem telesu čutiš lahkotnost ko to bereš, potem je ta delavnica zate.

Klikni tukaj, preberi več in se prijavi

Se vidiva na delavnici! 😉

The post Moraš res dobiti vejo v oko, da dojameš lekcijo? appeared first on Sijem.si.

The post Nožice na trepalnicah, ki nesejo stran to, da slabo vidiš appeared first on Sijem.si.

Naše misli imajo veliko večjo moč, kot se morda zavedamo. In res, čemur posvečamo največ pozornosti, če vsak dan znova ustvarjamo iste misli, te zelo kmalu postanejo naša resničnost.

Resnica je, da čisto vsako sekundo, vsak dan ustvarjamo manifestacijo.

Vsi si želimo sreče, radosti, uspeha, obilja, ampak ali so tja usmerjene tudi naše misli?

Dostikrat se s svojimi strankami na terapijah pogovarjam ravno o tem in jih spodbujam, da so ves čas pozorne na svoje misli.

Če si želiš pozitivne spremembe v svojem življenju, a si hkrati govoriš, da to zate ni možno, da ti tega ne zmoreš, da je to nemogoče, potem točno to sporočaš in naročaš Vesolju. In Vesolje si misli: ”O poglej, te misli pa so tako močne in ponavljajoče, očitno je ta želja res pomembna. Naročilo sprejeto. Takoj ti dostavim to, kar si želiš.”

In potem dobiš še več izzivov in omejitev, ki ti pokažejo, da resnično nič ni možno. Pride oseba, ki ti reče, da nisi dovolj dober/a in da ti nikakor ne bo uspelo. In te misli se utrdijo. Postanejo resnična in otipljiva stvar. Postanejo tvoja realnost.

In potem si misliš: ”Univerzum me ne sliši. Jaz si želim spremembe, želim si biti bolj srečen/a, uspešen/a itd. ampak itak je vse stalno isto. To pač ne deluje in ves čas se mi dogajajo samo slabe stvari.”

O, ja seveda te Univerzum sliši. Samo napačno naročilo mu oddajaš. 😉

Ti je tole znano? Se najdeš v tem? Kaj če bi od zdaj naprej poskusil/a drugače?

Vabim te, da od danes dalje pozorno spremljaš svoje misli. Opazuj jih. Katere misli se v tvoji glavi največkrat ponavljajo? Samo opazuj. Brez sodb. Potem pa začni počasi delati na tem, da besede: NE znam, NE zmorem, NI možno, za vedno izbrišeš iz svojega slovarja!

Jaz sem s to vajo pri sebi začela po tem, ko sem prvič prejela Access bars tretma. Pozorno sem opazovala svoje misli in kadarkoli sem se zalotila, da se je misel začela z NE… sem to takoj ozavestila. Sčasoma so te besede izginile in zdaj sploh ne pridejo več v moje misli. Ker vem, da NIČ NI NEMOGOČE.

Ponavljajoče misli utrdijo naša prepričanja. Naša prepričanja pa so tista, ki ustvarjajo našo resničnost.

Torej, kakšno resničnost si želiš?
Po katerih prepričanjih si želiš živeti?
Katere misli želiš utrditi?

Si za, da si od danes dalje bolj pozoren/a na svoje misli in da jih počasi začneš ozaveščati in usmerjati v to, kar si želiš?
Sprejmeš izziv?

Objem,
Monika

The post ”What you think the longest, it becomes the strongest.” appeared first on Sijem.si.

NIKOLI SE NE BI MOGLA ZALJUBITI V PLEŠASTEGA MOŠKEGA! 😀

 

Haha…pa sem se. Pred tremi leti.

 

Tale gospodič se je 19.1.2018, pred točno tremi leti, ulegel na mojo masažno mizo. Prišel je na Access bars tretma. No barsi so ena taka super terapija za odpravljanje omejujočih prepričanj. In hkrati deluje tudi za tisto osebo, ki barse izvaja.

 

In tista terapija je mene sezula. Po 15 minutah se je v meni nekaj zgodilo. Prejela sem močno sporočilo Univerzuma: ”Tale moški je zate. Vidva sta za skupaj.” Jaz pa: ”Wtf?!? ON?? Ti to resno, Vesolje??” 🙂

 

V trenutku so se moja omejujoča prepričanja porušila. Imela sem namreč nekaj prav butastih. Prepričana sem bila, da se nikoli ne bi mogla zaljubiti v plešastega, ne prav visokega moškega, ki nima rjavih oči.

 

Pa sem se. 19.1.2018 sem se zaljubila v plešastega moškega, zeleno modrih oči, ki je od mene višji le 3 cm. Ne vem kaj se je zgodilo, ampak ta terapija je meni izbrisala vse omejitve, na podlagi katerih sem v preteklosti izbirala partnerje.

 

Moje zavedanje se je razširilo, razpadli so vsi okvirji in to mi je dalo misliti…če bi si že kdaj prej dovolila porušiti ta prepričanja, bi verjetno spoznavala čisto drugačne moške kot sem jih. Tako pa sem se omejila in svoje izbire kreirala v določenih okvirjih.

 

Ufff, hvala bogu za barse…oziroma hvala Garyju Douglasu, da jih je skreiral. 

 

V teh neverjetnih občutkih, ki sem jih doživljala med terapijo, sem se na koncu komaj zadržala, da nisem poljubila njegove glave. 🙂

Nisem vedela ali so občutki na drugi strani enaki.

 

No, ob koncu terapije je bilo obema vse kristalno jasno in naslednji teden praznujeva najino tretjo obletnico.

In veš kaj? Odnos s tem moškim je nekaj čisto drugega kot katerikoli odnos doslej.

 

Kakšno čudovito življenje lahko imamo, če si le dovolimo pobrisati omejujoča prepričanja in pogledati izven okvirjev in lastnih omejitev?

 

Imaš tudi ti kakšno omejitev, za katero veš, da te ovira?

 

Kaj če bi si dovolil/a posloviti se od nje?

 

Kaj bi to kreiralo v tvojem življenju?

 

Bi to kreiralo nekaj več, nekaj boljšega?

 

Če čutiš lahkotnost ob zgornjih vprašanjih in če so vsi odgovori JA, te vabim na masažno mizo.

Klikni tukaj

Z veseljem ti pomagam razbiti tvoje okvirje, izbira pa je tvoja.

 

Objem,

Monika

The post Nikoli se ne bi mogla zaljubiti v plešastega moškega! :) appeared first on Sijem.si.

A zakaj veliko lažje in hitreje verjamemo temu, da nismo dovolj dobri, kot temu, da smo? Zakaj negativne misli o sebi tako hitro prevzamemo za svojo resnico? Pri svojih strankah opažam, da so ravno tisti, ki imajo o sebi negativno mnenje izredno močni. Njihova sposobnost kreiranja in manifestiranja je včasih prav zavidljiva, ker imajo njihove misli tako močan vpliv. Ko ugotovijo, da bi lahko imeli čisto vse, kar si želijo, če bi le preusmerili svoje misli, doživijo pravi ‘aha moment’.

Razlog za to, da se hitreje vdamo negativnim mislim, so naša prepričanja, ki so včasih v nas globoko zakoreninjena. Izvirajo iz naših preteklih misli, čustev, izkušenj in ponavljajočih se izidov dogodkov. Nekaterih prepričanj si niti ne znamo razložiti, ker jih morda s seboj nosimo še iz prejšnjih življenj. Ogromno naših prepričanj pa smo prevzeli od naših prednikov, staršev, okolice in celotne družbe. Teh se običajno sploh ne zavedamo, ker smo z njimi zrasli, a ravno ta so tista, ki nas tako zelo omejujejo in preprečujejo, da bi živeli življenje kot si ga želimo.

Če jih prepoznamo in se jih osvobodimo, se nam odpre cel spekter barv in neskončnih možnosti, ki jih ima življenje pripravljeno za nas. Obilje sega v neskončnost, tako kot Vesolje, le od nas je odvisno ali smo ga pripravljeni prejeti.

Približno deset let je že, odkar sem se začela intenzivno ukvarjati z osebnostno rastjo. Meditacija mi je postopoma razkrivala prepričanja, ki me omejujejo in kot čebulo, sem začela počasi luščiti eno plast za drugo. Področje, na katerem sem imela sama največ omejujočih prepričanj in ki je zahtevalo ogromno vloženega truda in ozaveščanja, je bilo denar. Čeprav nam doma nikoli ni nič manjkalo, sem v obdobju odraščanja prevzela očetovo prepričanje, da nimamo dovolj denarja. Ves čas je to ponavljal, a preden sem ugotovila, da so to le njegova omejujoča prepričanja, je bila moja podzavest že ‘okužena’.

Dobila sem občutek, da je vse kar je povezano z denarjem, grozno težko. Težko ga je dobiti, za denar moraš trdo garati in veliko delati itd. Moja prepričanja, ki sem jih o denarju prevzela, so bila, da je denar umazan, da je denar slab, da denar uničuje ljudi. Da imajo denar samo tisti, ki kradejo in da do njega lahko pridejo le tisti s slabimi nameni. Za poštene ljudi pa denar ni rezerviran.

Na podlagi vseh teh prepričanj, sem mislila, da moram sprejeti nek sklep oz. odločitev za svojo prihodnost in da moram izbrati ali si raje želim biti poštena in revna ali nepoštena in bogata. Seveda sem se odločila za prvo možnost in začela sovražiti denar, ker sem ga povezovala z lažmi, prevarami, krajo… Ničkolikokrat sem od okolice slišala, da denar pokvari ljudi, da je vir vsega zla in da se pri denarju vse konča. Moja negativna prepričanja o denarju pa so se še bolj poglobila, ko sem se prvič zaljubila.

Ne vem kdo si ga je izmislil, a ta stavek se je vame zasidral tako močno, da sem potrebovala kar nekaj let, da sem mu končno nehala verjeti: ”Kdor ima srečo v ljubezni, je nima v denarju. Kdor ima srečo v denarju, je nima v ljubezni.” In spet sem mislila, da moram izbrati ali si želim biti srečna v ljubezni ali si raje želim denar. Seveda sem se spet odločila za prvo možnost.

Če povzamem, sem se zase odločila, da bom v življenju poštena, dobra, da bom imela osrečujoč in ljubeč partnerski odnos in da nikoli ne bom imela veliko denarja. Ker pač vsega v življenju ne moreš imeti.

Ker denarja nisem imela rada, logično tudi on ni imel rad mene, zato ga v moji denarnici do izpred dveh let, nikoli ni bilo dovolj. Zato sem ga sovražila še bolj. Moj pogled na denar sem začela počasi postavljati pod vprašaj, ko sem začela spoznavati osebe, ki imajo oboje – denar in ljubezen. Hmm…kako je to možno, saj sem vendar vedno mislila, da imaš lahko ali eno ali drugo? Da vsega enostavno ne moreš imeti in pika. Da ne moreš biti srečen v ljubezni in hkrati biti uspešen pri svojem delu, imeti denar, potovati in dejansko uživati življenja.

Ko sem svoja prepričanja postavila pod vprašaj, se je moje zavedanje počasi začelo širiti in spoznavati sem začela vedno več srečnih ljudi, ki so uspešni, imajo denar in ljubezen hkrati.

Ob pogovorih z njimi, sem spoznala, da so do denarja prišli na povsem pošten način in v meni se je začelo rušiti tudi to prepričanje. In še nekaj, nihče od njih do denarja ni prišel s trdim garanjem v službi, ki jih niti malo ne osrečuje. Vsi so se ukvarjali z nečim, v čemur so resnično uživali. Pri svojem delu so bili izjemno kreativni in delo so opravljali z veseljem. Seveda so trdo delali za svoj uspeh in bili vztrajni, a pri tem so uživali, zato je bilo to videti lahkotno. Uau, kakšno spoznanje.

Moja stara prepričanja so počasi izgubljala svojo moč, ko se je moje zavedanje začelo večati. Začela sem spreminjati svoje misli in v skladu z njimi, se je spreminjala tudi moja okolica.

Če sem imela včasih okoli sebe pretežno pesimistične osebe, je moj krog ljudi tedaj postal popolnoma drugačen. Nove misli, čustva, spoznanja in nove izkušnje so v moje življenje povabila nova prepričanja in pokopala stara. Ugotovila sem, da imam lahko vse in da s tem ni popolnoma nič narobe. In ugotovila sem, da si to tudi zaslužim. Počasi sem vzljubila celo denar in tudi denar je vzljubil mene. Če bi vztrajno verjela mojim starim prepričanjem, danes niti približno ne bi bila to, kar sem. In če sem včasih mislila, da niti v sanjah ne moreš biti srečen v ljubezni in uspešen pri delu, ki ga opravljaš z največjim veseljem ter hkrati imeti dovolj denarja, biti pošten in resnično biti zadovoljen s svojim življenjem, danes vem, da je to možno. Ker vse to sem in imam.

V vseh teh letih sem luščila ogromno prepričanj glede različnih življenjskih področij, a prepričanja o denarju so bila najgloblje zakoreninjena. Pri ozaveščanju le-teh, mi je močno pomagala meditacija. Moje zavedanje o tem, da je vse mogoče, pa se je s svetlobno hitrostjo začelo širiti, ko sem se spoznala z orodji Access Consciousnessa in s tehniko Access bars. Tehnik s katerimi si lahko pomagamo odpraviti omejujoča prepričanja je verjetno veliko, zato naj vsakdo najde tisto, ki bo delovala zanj. Meni je pomagala meditacija in terapija Access bars.

Vsakdo naj poišče svojo pot, a še preden jo izberete, svoja prepričanja najprej ozavestite. Za začetek si lahko pomagate že s tem, da zavestno razmislite o svojih prepričanjih, ki jih imate glede vseh življenjskih področij.

NEKAJ VPRAŠANJ ZA POMOČ PRI RAZMISLEKU:

Ali imate tudi vi prepričanje, da je denar slab, se tudi vi najdete v zgornjih prepričanjih, ki sem jih imela glede denarja jaz? Vas je strah neuspeha ali vas je strah uspeha? Zakaj? Ali sovražite denar in prodajo? Imate prepričanje, da so prodajalci izkoriščevalci, da je prodaja nekaj slabega? Imate prepričanje, da se morate boriti, da bi se dokazali? Da morate trpeti za svoj uspeh? Mislite, da niste dovolj dobri in imate prepričanje, da iz vas nikoli ne bo nič? Imate prepričanje, da morate dati več kot prejemate?

Vas je strah, da bi z uspehom žrtvovali svojo družino? Imate prepričanje, da morate vedno imeti prav? Da morate biti vedno popolni? Da niste vredni uspeha? Da ste za uspeh prestari ali premladi? Imate prepričanje, da je življenje kruto? Da je življenje delo? Da je delo težko? Da vas morajo v življenju ljudje izkoristiti, da bi bili v družbi bolje sprejeti? Imate prepričanje, da uspešni ljudje do uspeha hodijo čez trupla? Imate prepričanje, da bi morali nekaj žrtvovati, da bi dosegli resnično ljubezen? Vas je strah, da boste izgubili sebe, če v življenje povabite ljubezen?

Nikoli ni prepozno, da se začnemo osvobajati omejujočih prepričanj in začnemo živeti življenje kakršnega si želimo. Vso obilje tega sveta le čaka, da ga sprejmemo. Da si dovolimo prejeti. Da si dovolimo uživati. Da si dovolimo resnično živeti. Lahkotno, radostno in veličastno. Brez slabe vesti ali občutka krivde. Zavedajte se, da so vse omejitve le plod naših misli, ki so posledica prepričanj, ki smo jih nekoč nekje, prevzeli za svoja.

Kaj če je čas, da jim dokončno nehamo verjeti? Kakšno bi bilo naše življenje, če bi v taki meri kot smo do sedaj verjeli omejujočim prepričanjem, začeli verjeti v to, da je možno čisto vse? Da lahko imamo in dosežemo čisto vse? Da si zaslužimo čisto vse? Lahko to sprejmemo za naše novo prepričanje?

Če začutite, da je tudi za vas napočil čas, da se začnete osvobajati omejujočih prepričanj, negativnih misli in čustev in če želite v svoje življenje povabiti več radosti, lahkotnosti in brezskrbnosti, vas prijazno vabim na delavnico, ki je meni vse to omogočila in praktično spremenila moj celoten pogled na vsa življenjska področja.

Več o delavnici

Z ljubeznijo,
Monika

The post Omejujoča prepričanja – kakšno moč imajo in kako se jih osvoboditi? appeared first on Sijem.si.

Odločila sem se, da je čas za novo poglavje in čutila sem, da bo leto 2018, ‘moje leto’. Vanj sem vstopila z nasmehom, v novi energiji. Neizmerno sem uživala v svoji lastni družbi in niti za trenutek nisem želela razmišljati o novem partnerju, čeprav sem na nekem nivoju čutila, da prihaja. Nekaj mi je govorilo, da ne bom prav dolgo samska, a temu se nisem želela kaj dosti posvečati. Želela sem se posvetiti le sebi. In sem se. Obrnila sem nov list v knjigi življenja in počela le tisto, kar me osrečuje. Vpisala sem se na aktivnosti in delavnice, po katerih je moja duša hrepenela več let. Ena izmed njih je bila tudi delavnica Access bars.

Lahko rečem, da je bila to najboljša odločitev, kar sem jih v življenju sprejela. Ko sem povabila barse v svoje življenje, se je vse zasukalo za 180 stopinj. Na vseh področjih.

Za vse tiste, ki še ne veste kaj so barsi: Access bars so tiste čudežne točke na glavi, ki ti popolnoma spremenijo življenje, ko pritisneš nanje. Sliši se preveč čarobno in nerealno, vem. Tudi meni se je. Dokler se mi niso vsakodnevno začele dogajati velike spremembe. Zakaj? Z rahlimi pritiski na 32 različnih točk na glavi, se začnejo sproščati vse energije, ki te na kateremkoli področju v življenju omejujejo. Brišejo se blokade in omejujoča prepričanja, vezana na vsa življenjska področja. Ko odstranimo vse te bariere, se ustvari več prostora, več zavedanja in vse v življenju začne k nam prihajati na bolj lahkoten in radosten način. Če si nekoč mislil, da je nekaj nemogoče, po Access bars tretmaju veš, da je mogoče. (Več o Access bars, si lahko prebereš TUKAJ)

V samo treh januarskih dneh, sem jih sama prejela sedem in vsakodnevno začela uporabljati Accessova orodja. Moja facilitatorica mi je rekla naj se pripravim, ker bom postala ‘energijska petarda’. Obe sva se smejali, a imela je prav.  Moje življenje se je resnično drastično spremenilo in vsi so me začeli spraševati kaj delam, da tako sijem. ”To delajo barsi,” sem odgovorila z nasmeškom do ušes. Čeprav na to delavnico sploh nisem šla z namenom, da bi tretmaje ponudila strankam, so se barsi pridružili mojim ostalim storitvam, še preden sem se tega tudi sama zavedala.

Prijatelji, znanci in moje stranke…vsi so želeli preizkusiti Access bars tretma. Ko so mi en za drugim začeli opisovati svojo izkušnjo in pozitivne spremembe, ki so se jim začele odvijati, sem zasijala še bolj. Želela sem, da to občuti vsak. Takrat sem začutila, da je tudi to del mojega življenjskega namena in da želim vsakomur približati zavedanje, da zmore in si zasluži mnogo več kot si misli. Ko sem javno objavila, da po novem izvajam tudi Access bars, se je na tretma prijavil on…

…in me s tem popolnoma presenetil. Recimo, da bi ga takrat uvrstila med kategorijo znancev. Poznala sva se točno leto in pol in se nekajkrat srečala na skupnem hobiju. O njem nisem vedela prav veliko, mi je bilo pa vedno zelo prijetno v njegovi družbi. In predvsem zabavno. Kot oseba je name naredil zelo pozitiven vtis, vendar nanj nikoli nisem gledala kot na potencialnega partnerja, navsezadnje sem bila v vezi. A tudi če ne bi bila, verjetno ne bi bilo nič drugače. Zakaj?

Ker sem imela močno omejujoče prepričanje, da me lahko privlači le določen vizualni tip moških in on takrat res ni sodil v moj okvir. Daleč od tega, da bi mi videz toliko pomenil, pa vendar me nikoli prav zares niso privlačili moški, če niso bili vsaj 10 cm višji, temnejših las in rjavih oči. Neumno, vem, ampak te tri zunanje lastnosti, so bile zame tiste, ki sem jih najprej opazila na moškem. Nezavedno sem ustvarila nekakšen okvir, s katerim sem se omejila in znotraj katerega sem kreirala svoje izbire.

Pravijo, da se za rečenega kruha največ poje in tokrat sem ga pojedla res veliko.

Dva dni preden je prišel na tretma, se je spet oglasila moja intuicija. Nekaj sem začutila, a kaj hitro jo je utišal moj razum, ki je poleg zgoraj naštetega, navrgel še eno omejujoče prepričanje – komaj se je končal prejšnji odnos, ne moreš takoj v novega. Samo sebe sem prepričevala, da si le domišljam in da vse skupaj nič ne pomeni. Le na barse si želi, to je vse.

Končno je napočil dan, ko sva bila dogovorjena. Ulegel se je na masažno mizo in jaz sem kot običajno, pričela z izvajanjem tretmaja. Nekje na polovici tretmaja, pa se je v meni nekaj zgodilo. Bilo je, kot bi se v trenutku razblinila vsa omejujoča prepričanja in porušili vsi okvirji, ki sem jih imela. Občutek sem imela, kot da se mi je razširilo obzorje, da vidim veliko več kot sem kdaj koli. Kot konj, ki mu odstranijo plašnice. V tistem trenutku sem začutila tako močno vedenje, da je moški pod mojimi rokami, moj partner. Misli so mi govorile: ”Kaj?! Pa ne on. Resno?” A preplavil me je tako močan občutek domačnosti, kot bi se poznala že nekaj življenj. Vedela sem. Enostavno sem vedela. Vedel pa je tudi on, že nekaj časa…a to diskretno zadržal le pri sebi.

Po tem, se je za naju ustavil čas. Klepetala sva ure in ure in za svoj rojstni dan, sem prejela najlepše darilo – partnerja, kakršnega sem si vedno želela, a si ga nikoli nisem izbrala, ker nisem znala pogledati onkraj okvirja.

Nikoli si nisem predstavljala, da bi me lahko tako zelo privlačil le 3 cm višji moški, brez las in zelenih oči. Zdaj me. Neznansko. Najprej nisem bila prepričana ali lahko to pripišem barsem, dokler nisem začela opažati enakih sprememb tudi na vseh ostalih življenjskih področjih. Moje življenje se je popolnoma spremenilo in največji premiki so se začeli odvijati na področjih ljubezni, zdravja, denarja, odnosov in dela.

Drugače sem začela dojemati tudi čas in spustila nadzor, ki me je nekoč zelo oviral tudi v odnosih. Vse življenje se je začelo odvijati bolj lahkotno. Barsi so mi močno pomagali opustiti tudi pričakovanja. Moja prejšnja začrtana vizija o tem, kakšno bi moralo biti pravo partnerstvo, kako bi se moral partner obnašati, kakšen bi moral biti in kako bi moralo izgledati skupno življenje, se je razblinila, kar mi omogoča ohranjati zdrav partnerski odnos od vsega začetka.

Lahko bi rekla, da sem s pomočjo barsev postavila nove temelje na vseh področjih, na katerih vsak dan gradim svoj nov in lahkotnejši odnos do življenja.

Ko sem pogledala onkraj okvirja, se mi je odprl povsem nov pogled na ljubezen in partnerstvo, za kar sem neizmerno hvaležna, saj s preteklimi omejitvami nikoli ne bi pritegnila takšnega partnerja. Pa tudi če bi ga, bi se ta odnos z mojimi prejšnjimi mislimi, občutki in prepričanji, verjetno kmalu končal.

Vsak dan se zahvalim Vesolju za tako čudovitega partnerja in za to, da se tako dobro razumeva, a najin odnos ima zame še večji pomen. Je kot ogledalo, v katerem vidim odsev moje rasti, mojih lekcij, mojih učenj. Je kot učitelj, ki mi kaže prave vrednote, modrost in me vsak dan uči biti vse boljša in boljša. Večinoma mi je odsev všeč, a ne vedno. V obeh primerih, še posebej pri slednjem, pa vedno vprašam: ”Kako je lahko še boljše?”

Večno si bom hvaležna za izbiro, da barsi postanejo del mojega življenja, ker sem si z njihovo pomočjo dovolila prejeti najlepša in neprecenljiva darila Vesolja. Hvaležna pa sem seveda tudi mojemu Igorju, da si je takrat izbral barse in prišel ne le na tretma, ampak tudi v moje življenje. Leto 2018 se je kot sem začutila lani, resnično izkazalo za (do sedaj) najboljše leto v mojem življenju. Kaj vse je zdaj še mogoče? In kako je lahko še boljše?

Če se na kakršenkoli način vsaj malo najdeš v moji zgodbi, če si želiš izbrati partnerstvo, ki deluje, in če čutiš, da bi to delovalo tudi zate, sledi svojemu občutku. Če tega ne čutiš zase, potem si tega ne izbiraj.

Vsak od nas je edinstven in vsak od nas kreira svoje življenje na svoj način. Moje poslanstvo je, da ti pokažem možnosti, a samo ti si tisti/-a, ki lahko odločaš o tem, kaj si za svoje življenje izbiraš in kaj ne. In prav je tako, zato vedno sledi tistemu in izbiraj le tisto, kar je zate lahkotno. Če si začutil/-a, da bi bil Access bars tretma zate, ti z veseljem pomagam!

Več o Access bars tretmaju si preberi TUKAJ!

Več o Access bars delavnici si preberi TUKAJ!

Vesela bom, če ti bo članek v kakršenkoli doprinos. Še bolj pa bom vesela, če boš to delil/-a z menoj. Saj veš: ”Sijem, ko siješ ti. Sijem, torej sem.”

Z ljubeznijo,

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, Access Consciousness Bars facilitatorica, facilitatorica Accessovih telesnih procesov, SOP praktik in MSTR terapevtka.

The post Kako mi je Access bars pripeljal pravega partnerja appeared first on Sijem.si.

Vrtec, mala šola, osnovna šola. Tam se srečamo z vplivi vzgojiteljev, učiteljev, sošolcev in sošolk. Toliko različnih vplivov, kolikor je različnih ljudi. Odraščanje lahko opišem kot igro, ki sem jo v osnovni šoli pri športni vzgoji najbolj sovražila – ‘Med dvema ognjema’. Nenehni boj med domačim in zunanjim vplivom. Vsakodnevni notranji boji o tem, kdo ima o nečem bolj prav. Starši, vrstniki, učitelji? Potem pridemo do obdobja, ko smo v puberteti, kjer se nam zdi vse še stokrat huje, kot je v resnici. Spopadamo se z družbenimi vplivi, lepotnimi ideali, modnimi kiksi, s prvimi zaljubljenostmi. Še poslušanje glasbe ki ti je všeč, je prava mora, če ta ni priljubljena med vrstniki.

Kar naenkrat je v naših glavah vse tako zmešano, da enostavno ne veš več kdo si. Kje v vsej tej poplavi različnih mnenj se skriva tisto, ki je samo MOJE? Kdo sem jaz? Kaj jaz mislim o vsem? Zakaj sem sploh na tem svetu? Komaj se začneš o tem spraševati, je pred teboj že največja odločitev tvojega življenja: Kaj boš po poklicu, ko boš odrasel? Kako naj se pod vplivom tisočih mnenj zdaj prvič odločiš nekaj zase? Starši ti seveda želijo le najboljše, svetujejo in pomagajo tako, kot oni mislijo da je najboljše, kar pa ni nujno najboljše tudi zate. Pa si spet med dvema ognjema.

Ko se nekako odločiš za pravo srednjo šolo, se spet znajdeš v novem okolju, med novimi ljudmi. Drugačne okoliščine, novi prijatelji, novi vplivi in pričakovanja družbe. Prvič se srečaš tudi s študentskim delom, kjer spet začneš nabirati nove izkušnje, skozi katere zopet iščeš sebe. Skozi srednjo šolo se nekako prebiješ, saj počasi začneš razmišljati s svojo glavo. Izkušnje in preizkušnje, ki ti jih življenje nameni, te učijo marsikaterih lekcij. Kljub temu, da si zdaj že dokaj samostojen, je tvoj um še vedno zamegljen, a tega se v letih, ko misliš da vse veš, seveda ne zavedaš.

Spet je pred teboj še ena odločitev, še pomembnejša kot prejšnja: Kam na fakulteto? Starši, učitelji, družba ti že od malih nog vlivajo nek ‘ideal’ življenja. Pričakovano je, da slediš nekemu vrstnemu redu, ki ti bo na koncu zagotovil srečno ter uspešno življenje. Pričakovano je, da hodiš po poti, ki naj bi bila edina najboljša zate le zato, ker jo je prehodila večina. Ker naj bi to bilo edino ‘normalno’. Šola, fakulteta, redna služba, idealni partner, poroka, otroci, hiša, vrt in pes. In srečno so živeli do konca svojih dni. Za nekatere je ta pot prava, kar pa še ne pomeni, da je zato prava za vse.

Moja pot je drugačna. Že dolgo sem se sama pri sebi zavedala, da želim nekaj več. Da ustrezanje nekim standardom množice, meni ne predstavlja sreče. V vsaki stvari, sem iskala kreativnost, inovativnost, do istega cilja sem vedno želela priti po drugačnih poteh. Ker je bil to zame izziv, ker je to veliko bolj zanimivo kot hoja, po že prehojeni stezi. Spomnim se, da sem kot majhna punčka zelo rada sestavljala lego kocke. Vedno pa sem za to iskala neke nove rešitve za drugačno postavitev.

V srednji šoli sem pri predmetih risanja in slikanja vedno iskala nek drugačen pogled na isti predmet, ki smo ga risali v razredu. Želela sem ga naslikati iz druge perspektive kot ostali. Želela sem izumiti neke svoje tehnike, drugačne od že videnih. Kam na fakulteto je bila zame najtežja odločitev, ker me je zanimalo vse, ampak nič od tega kar ponuja šolski sistem. V vsaki smeri sem sicer našla nekaj zase, ampak nobena me v celoti ni čisto prepričala. Kot da bi zame obstajalo nekaj drugega, izven teh okvirjev. Nekaj več, nekaj skrivnostnega, mističnega, mnogim nerazumljivega.

Kljub temu, da sem se nekje globoko v sebi vsega tega zavedala, pa sem na površju še vedno bila plaha, neodločna, pod tolikšnim vplivom vseh ostalih, da si še nisem upala stopiti v neznano. In tako, sem se odločila za študij Umetnostne zgodovine, ker me je med drugim tudi umetnost zelo zanimala. Vedela sem, da je študij izredno težak, v šoli pa nisem bila ravno med odličnimi. Učenje za knjigami je bilo zame nekaj najbolj mučnega. Učenje preko življenjskih izkušenj je bilo meni veliko bolj pomembno, zato sem izkušnje raje nabirala z delom ob študiju, kot pa preko knjig. Vedno sem imela raje prakso kot suhoparno teorijo.

Doma so mi rekli, naj si mogoče raje izberem kakšen lažji študij in tako sem sama sebi v prvem letniku dala močno zavezo, ki me je s svojimi okovi držala zelo dolgo. Rekla sem si: ”Če zmoreš dokončati ta ‘faks,’ v življenju zmoreš vse!” Zelo težko, ampak nekako mi je uspelo prilesti do absolventskega staža. Takrat sem imela fanta, za katerega sem mislila, da bi lahko bil tisti pravi, ki bi lahko dopolnil sliko tega idealnega vrstnega reda življenja. Še malo, pa diplomiram, najdem redno službo, midva se poročiva, v mislih so bili že otroci in srečno bova živela do konca svojih dni. In srečni bodo tudi vsi, ki to od mene pričakujejo.

Naenkrat, pa je v moje ‘idealno’ življenje prišel ‘tornado’, ki je popolnoma prevetril in postavil na glavo vse, kar naj bi bilo postavljeno. Spoznala sem, da moj ‘idealni’ fant, ni tako idealni kot sem mislila in padla sem tako močno, kot še nikoli. Hišica iz kart se je sesula v trenutku. V tej svoji temi iz katere sem mislila, da se nikoli ne bom izvlekla, pa sem našla Luč. Kot bi me nekaj razsvetlilo, sem namesto v pomilovanje, energijo usmerila v moč, da se poberem. Kot strela z jasnega me je zadelo, da življenje katerega sem živela, sploh ni bilo moje. Čas je napočil, da svoje življenje vzamem v SVOJE roke. Prvič sem se zares vprašala, kaj je tisto, kar si MOJA duša resnično želi?

Začela sem početi vse tisto, kar sem si želela že dolgo, pa si nikoli nisem vzela časa zase. Živela sem po pričakovanjih drugih, takrat pa sem bila trdno odločena, da temu naredim konec.  Že dolgo sem vedela, da fakulteta ne dosega mojih pričakovanj in da se v tem poklicu ne vidim več, pa sem vseeno vztrajala, saj so vsi govorili, da je odnehati na koncu zares neumno. Kaj pa boš v življenju dosegla brez diplome? Kdo te bo vzel v službo? V življenju ne smeš odnehati, česar se lotiš, moraš vedno dokončati! Te besede/vplivi, so mi dolga leta spet odzvanjali v glavi, hkrati pa sem sama pri sebi vedela, da mi naziv in kos papirja ne pomenita nič. Spet moja ‘najljubša’ igra – Med dvema ognjema. Le da je bilo tedaj drugače.

Leta in leta izkušenj, preizkušenj, padcev in udarcev so prinesla svoja učenja. Učenja preizkušena na lastni koži, ne preko besed drugih. Učenja, ki so mnogo pomembnejša od tistih iz šolskih knjig. Lekcije življenja so me utrdile, mi dale samozavest in jekleno voljo po kreiranju lastnega življenja.

Srečala sem se z duhovnostjo, v kateri sem končno našla SEBE. Preko nje sem zopet našla stik s svojo dušo in končno ugotovila kaj želim početi v svojem življenju. Meditacije so mi razjasnile um in mi pomagale uvideti, da vse te besede, ki mi še vedno potihoma odzvanjajo v glavi, sploh niso moje. Uvidela sem, da ta slaba vest zaradi diplome sploh ne izvira iz mene same. Te besede niso moje. Ta pot ni moja. Podzavest mi je pokazala, da tisti mali delček mene želi končati to diplomo le zaradi mojih staršev. Da bi njim dokazala da zmorem.

Solze so se mi ulile, ko se mi je v meditaciji izpisal moj lastni stavek iz prvega letnika: ”Če zmoreš dokončati ta faks, v življenju zmoreš vse!” Zgrozila sem se, ko sem ugotovila, kako zelo sem si sama otežila življenje. Pa saj to življenje je vendarle moje in samo MOJE. Jaz ga živim, ne moji starši, ne moji prijatelji, ne nihče drug. Ko sem to spoznala, sem začutila neverjetno olajšanje. Staro zavezo, sem zamenjala z drugačnimi besedami: ”Tudi brez naziva in diplome, ti bo v življenju uspelo vse. V bistvu ti je že.”

Začutila sem olajšanje in svobodo, da sem si končno dovolila zaživeti tako, kot si želim le jaz. Začutila sem samozavest, ker sem se končno postavila zase, za svoja prepričanja, svoja načela, svoje želje. Odkrila sem kako močno vero imam sama vase, ker vem, da mi bo v življenju vse uspelo. Ugotovila sem, kako močno se imam rada, saj sem raje odnehala pri nečem, kar me ne veseli več ter svoj čas in energijo usmerila v to, za kar mi gori srce. Odprla so se mi popolnoma nova vrata, kjer sem le jaz resnični kreator svojega življenja.

Začutila sem ponos, da sem prisluhnila sebi in si končno upala stopiti na drugačno pot. Na pot MOJEGA dušnega poslanstva, ki je resnično samo moje. Na pot, kjer nihče več ne kreira in ne narekuje mojega življenja. Na pot, ki je samo moja in po kateri stopam s samozavestnimi in odločnimi koraki. Na pot, kjer ne rabim diplome, da bi bila zato bolj cenjena in kjer lahko brez sramu povem KDO sem, ne KAJ sem. Na tej poti, svoje delo opravljam z vsem svojim srcem in z največjim veseljem ter ljubeznijo.

Nekdo mi je rekel, da bo to, da nimam naziva, vrglo slabo luč name v moji karieri. Nato sem ga vprašala, kaj njemu pomeni njegov naziv. Odgovoril je: ”Če me bo kdo kdaj vprašal po izobrazbi, mu bom lahko vsaj ponosno povedal, da sem diplomiral.”

Močno podpiram, cenim in spoštujem ljudi, ki doštudirajo tisto, kar bodo opravljali s srcem. Če sta ta diploma in služba tvoje lastno zadovoljstvo in poslanstvo in če tebi predstavlja uspeh in srečo, je to tisto pravo. Če pa z nazivom le iščeš neke potrditve pri drugih, pomeni, da sam sebe še nisi dovolj trdno zgradil. Tudi tista kratica pred tvojim imenom ti ne bo dala vrednosti, dokler si je ne boš najprej dal sam. Dokler ne boš sam sebe cenil, te tudi drugi ne bodo. In dokler ne boš sam nase ponosen, tega ne boš kupil od drugih.

Naj poudarim, da ne trdim, da izobrazba ni pomembna. Ravno nasprotno. Izobrazba je zelo pomembna, vendar tista, ki jo ti začutiš zase. Vlagaj v tisto znanje, ki te bo pripeljalo na pot uresničenja svojih sanj. Ne ženi pa se za nazivi, zaradi njih samih. Naziv je le dodatek imenu tvojega fizičnega telesa, znotraj katerega pa biva duša, ki se ne meni za nobene nazive. Ne meri svoje vrednosti z nazivi in nalepkami, ki ti jih podelijo drugi. Meri jo z lastno ljubeznijo do samega sebe.

Ko slediš sebi in svoji duši, si že diplomiral. Diplomiral iz življenja. Takrat si zares na pravi poti. Si na poti, ki je osvetljena z Lučjo, ki sije iz Tvoje duše. Ta Luč je tako močna, da ne rabi nobenega dodatnega naziva. In na to Luč, ne more pasti nobena slaba luč.

Ko zares SIJEŠ, takrat SI.

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, praktik ThetaHealinga (basic, advanced, Manifesting and Abundance) ter Access Consciousness Bars praktik

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Diploma iz življenja ne potrebuje naziva (moja osebna zgodba) appeared first on Sijem.si.

Dan in noč sta enako dolga in to nas opomni na ravnovesje svetlobe in teme. Ponazarja dualnost v vsem kar je. Jing in jang. Sonce in dež. Vzponi in padci.

Dan je nato iz dneva v dan daljši, svetloba se povečuje, narava prebuja svojo življenjsko moč, kar nam pokaže s prvimi pomladnimi cvetovi zvončkov, trobentic in drugih čudovitih cvetlic. Prav tako kot v naravi, pa se tudi v ljudeh prebuja želja po prenovi, obnovi, ljubezni, rasti.

Pomladni ekvinokcij je čas praznovanja prihoda pomladi – novega življenjskega cikla narave in s tem tudi novega življenja v nas samih. Vlada mu boginja Ostara, ki je boginja pomladi in plodnosti, zato energije v tem času izjemno podpirajo manifestacijo, uresničevanje želja in novih idej.

To je čas novih začetkov, saj nas na vseh področjih energija pri tem podpira. To je tudi idealen čas, da ideje, o katerih smo razmišljali čez zimo, posejemo in spravimo v življenje.

Ko posijejo prvi toplejši sončni žarki, se običajno lotimo spomladanskega čiščenja doma. Čutimo, da nam nov letni čas prinaša nekaj novega, svežega in intuitivno začnemo s pospravljanjem svojega doma. To pa zato, ker vemo, da je potrebno najprej prečistiti staro energijo, da lahko v svoje življenje privabimo novo.

Uporabite moč tega obdobja tako, da:

• izpraznite omare in podarite obleke, ki jih niste oblekli že več let. Naredite generalno čiščenje svojega doma, očistite okna in odstranite pajčevine. Spraznite predale in se znebite vse navlake, ki ste jo shranili za vsak primer, če bo kdaj prišla prav. Če v enem letu ni prišla prav, najverjetneje nikoli ne bo.
• Na koncu dom prečistite tudi energetsko. Prižgite dišečo palčko, sveti les ali beli žajbelj in odprite okna. Povabite svetlobo in novo energijo v svoj dom.

Da lahko resnično odpremo vrata novi energiji, pa moramo poleg zunanjih prostorov, prečistiti tudi naš notranji dom:

• Na list papirja zapišite vse, česar se želite osvoboditi. Zapišite vse misli, čustva, omejujoča prepričanja in vzorce, ki vas le omejujejo. Na papir izlijte vso staro žalost, jezo, zamere in vse kar vam ne služi več. Ta list zažgite in se osvobodite. Če čutite, da imate z ljudmi kakšne nerazrešene odnose ali v sebi tiščite neizrečene stvari, razrešite vse to. Odpustite in pustite preteklost za seboj.
• Privoščite si kopel, v katero ste nasuli sol in prečistite tudi svoje energijsko telo.
• Na nov list papirja zapišite svoje želje, ideje in vse kar želite ustvariti in uresničiti v svojem življenju. Postavite ga na vidno mesto, naj vas vsak dan opominja na tisto, kar je vam pomembno.
• Pojdite v meditacijo, Vesolju predajte svoje želje in posadite seme. Nato pa vsak dan naredite vse potrebne korake, da bo to seme vzklilo in pognalo trdne korenine.
• Pojdite v naravo in izrazite hvaležnost boginji Ostari in energijam pomladi, ki vas podpirajo pri novih začetkih. V zameno za njihovo podporo, naredite nekaj lepega za naravo. Poberite smeti sredi gozda, nahranite ptičke ali pošljite ljubezen živalim, rastlinam in planetu. Narava vam bo hvaležna in vaša duša prav tako. (Z boginjo Ostaro se lahko povežete tudi v meditaciji, ki sem jo posnela za ta namen. Najdete jo TUKAJ.)

Želim vam čudovit prehod v nov življenjski cikel. Naj bo lahkoten, radosten in veličasten.

Objem,

Monika

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Pomladni ritual za priklic nove energije appeared first on Sijem.si.