Pa bom spregovorila o mojem telesu ... Sem bila vedno tako vitka? 😮
Hmm ... ja. Že od majhnega sem bila suhica.
V osnovni in srednji šoli sem se naposlušala vsakodnevnih opazk v stilu: "Ojoj kok si suha! A ti sploh kaj ješ? Je kaj narobe s tabo?" 🤦♀️
(Ne bom o tem, kako neprijetno je to poslušati in te prizadane enako, kot če bi nekomu rekli: "Uf ti pa si res debela! Malo manj jej!")
Ko so vrstniki končno dojeli, da v resnici res normalno jem, ampak da imam pač takšno telo in da se ne morem zrediti, so me pustili na miru, čeprav še danes sem in tja slišim kako tako opazko. 🙈
***(In preden vprašaš ... jaaa, moja ščitnica normalno deluje!😄)
Sem ena tistih, ki z lahkoto shujša v stresnih situacijah. Pred izpiti, testi mi je bilo slabo od živčnosti in nikoli nisem mogla jesti, dokler to ni bilo mimo.
(Vem, veliko vas je takih, ki pa ravno takrat lahko največ pojeste.)🤷♀️
Jaz moram zato res paziti, da nisem v stresnih situacijah, ker ne želim shujšati.😊
Da skrajšam zgodbo ...
Celo življenje sem se s tem zelo obremenjevala. Želela sem si pridobiti kilograme, da bi ljudje nehali soditi moj izgled. Da bi me že enkrat nehali spraševati če sem bolna. 😐
Moja teža je bila ves čas enaka.
Samo 2x v življenju mi je uspelo, da sem se za nekaj kg zredila. Prvič je bilo to pred 17 leti, ko sem imela fanta iz družine, kjer so se vsak dan jedle mastne sarme in čorbice. 😆
Njegov oče je bil navdušen nad tem kako rada jem njegovo hrano in sem vedno dobila dvojno porcijo. 😅 (ja, takrat sem jedla še meso).
Slike v nadaljevanju, kjer sem v plesnem kostumu, so iz tistega časa (takrat sem namreč plesala moderni tribal fusion orientalski ples) ...
... beri dalje na mojem blogu ...
