Tole sem na terapijah že tolikokrat doživela, da enostavno moram o tem spregovoriti...

Ko stranke pridejo k meni na Access bars tretma, vsem predam še nekaj osnovnih orodij, ki jih lahko uporabljajo v vsakdanjem življenju. Eno izmed Accessovih izjemnih orodij, je vprašanje ''Kako je lahko še boljše?''

To vprašanje postaviš vsakič, ko se ti zgodi nekaj lepega in vsakič, ko se ti zgodi nekaj 'manj lepega' (takrat lahko rečeš: ''Kako je lahko boljše kot to?'').

Velikokrat smo v zaključkih (''ne da se'', ''ni možno'', ''ne morem'', itd.) To so zaključki, ki jih delamo sami in točno to, kar si govorimo, takšno realnost si kreiramo.

S tem se omejujemo.

Ko postavljamo vprašanja, pa pustimo vse odprto, ustvarimo prostor, kjer se nam nato prikažejo možnosti. Zato je v Access Consciousnessu eno najmočnejših orodij - vprašanje.

In pravzaprav smo tudi zelo velikokrat v vprašanju, vendar običajno ravno v tisto smer, katere ne želimo. 😟

Kadar imaš slab dan, kolikokrat vprašaš: ''A je lahko še slabše?!'' 🙃

Tudi to je vprašanje in točno po tem povprašuješ. Vesolje, ki nima mnenja kaj je dobro in kaj je slabo, ki samo vibrira z energijo, ki jo ti oddajaš, ti seveda dostavi točno to, po čemur sprašuješ. Še več 'slabega'.

Zato nikoli več ne postavi tega vprašanja, raje povprašaj po nečem boljšem. Povprašuj po vsem tistem kar si želiš v svojem življenju, ne po tistem, česar si ne.

Ko vse tole strankam razložim, pogosto dobim en res zanimiv odziv, katerega sem danes želela podeliti s teboj.

Namreč ko jim rečem, da naj uporabljajo vprašanje: ''Kako je lahko še boljše?'' se veliko strank tega ustraši. 🤨

Ustrašijo se povpraševati po nečem več. Po še več. Po še boljšem kar že imajo.

Zakaj?

Ker so bile naučene, da morajo biti skromne. Da si ne smejo želeti boljšega. Da če povprašujejo po več, so pohlepne in nehvaležne. Ufff, zanimivo, ane? ;)

Kje in kdaj smo to prevzeli?

Da si ne zaslužimo več. Da si ne smemo želeti nečesa še boljšega. Da nismo vredni nečesa boljšega. Da nismo vredni obilja in prejemanja.

Poglej naravo. Je narava skromna ali polna obilja, lepote, čarobnosti?

Jo zaradi tega občuduješ ali sodiš? 🤔

Vem, da jo občuduješ. Vsi smo očarani nad njeno lepoto in obiljem, ki ga premore. In zakaj mi ne bi bili kot narava? Zakaj si mi ne zaslužimo biti v obilju? Saj smo vendar del narave in narava je del nas.

In ko strankam povem, da je v tem vprašanju že izražena hvaležnost za to kar že imamo, a hkrati vseeno povprašamo še po nečem boljšem, si globoko oddahnejo. :)

Ja, hvaležnost je zelo pomembna in zelo lepa energija.

In hvaležnost pritegne tudi obilje.

Če si ga izbiraš prejeti.

S tem pa ima večina veliko težav, ravno zaradi prepričanj, ki stojijo zadaj. A prejemanja se lahko naučiš.

Zavestno in hvaležno prejemaj komplimente, darila, objeme, dotike, usluge, povabila, denar...karkoli ti kdorkoli podari. Brez da se vklopi ''ojoj, to je preveč, tega ne morem sprejeti.'' Ali pa: ''le kako bom to zdaj povrnil/a nazaj?''

Prejemanja se lahko naučiš tudi preko dotika. Ko si voljan prejeti dotik osebe, ki te ne sodi, se tvoje celotno bitje odpre prejemanju obilja vseh vrst.

Zato Access barse in telesne procese izvajamo le v živo. In zato so še toliko bolj potenčni.

To soboto imam delavnico čudovitega telesnega procesa MTVSS, ki krepi imunski sistem, obnavlja telo, organe, na katero si toplo vabljen/a.

Tam boš lahko začutil/a kakšen je dotik brez sodb. Kakšen je negovalen dotik. Dotik, ki te uči prejemanja. Ki te odpre za obilje. Ki podpre telo in tvoje celotno bitje.

Si se pripravljen/a odpreti obilju vseh vrst?

Ne pozabi vprašati: ''Kako je lahko še boljše?''