"Čustveni vrtiljak se je počasi upočasnil, obdobje čiščenja in osvobajanja se je zaključilo.
V meni ni bilo več jeze, neskončnih zakaj-ev, ali sodb. Brez čustvenega naboja sem situacijo sprejela takšno kot je.
V srcu se je rodilo iskreno odpuščanje in dopuščanje. Najprej do sebe. Ostala pa je samo ljubezen in hvaležnost za vse lepo kar je bilo in predvsem za vse kar je.
Ne pomnim, če sem že kdaj v življenju bila tako zavestno prisotna v skoraj vsakem trenutku dneva, kot sem to začenjala biti tedaj. In tako zelo hvaležna.
Zase, za življenje samo.
Včasih sem počela 10 stvari naenkrat, ‘da izkoristim čas’. Takoj odgovorila na vsak e-mail, ki je priletel, čeprav sem tisti trenutek počela nekaj drugega. In potem 5x pozabila, kaj sem v resnici želela narediti.
Vmes je prišlo še tisoč misli, kaj še moram narediti, kaj imam jutri, kaj vse me še čaka iz moje neskončne to-do liste in kaj vse bi ‘morala’ narediti že zdavnaj, pa še vedno nisem … včasih sem imela občutek, da se mi rahlo cvrejo možgani. In da me življenje prehiteva.
Zdaj vse počnem tako umirjeno, tako prisotno, veliko bolj počasi. Nikamor se mi ne mudi in nočem več hiteti. Želim biti samo prisotna, v sedanjosti. Ker to je vse kar v resnici imamo."
Beri dalje na blogu, kjer te dni vsak dan delim svoja doživljanja ...
Monika
