''A ti pa kar sama t'kole okol' hodiš?'' 

V zadnjem času sem socialna omrežja zamenjala za naravo. ⛰️

Objavljala nisem skoraj nič, tudi tukaj sem ti pisala bolj malo, kar ste mnogi opazili (in lepo je bilo slišati, da moje zapise pogrešate). Trenutke iz mojih potepanj sem delila samo na facebook in instagram storyjih.

Kam sem izginila in zakaj?

V zadnjem letu je moje življenje precej drugačno kot je bilo vsa leta do sedaj.

Ko v rosnih (😜) zrelih letih izbereš sebe, je to nekaj neprecenljivega. Nekaj, kar začneš tako ceniti in spoštovati, da ne želiš, da se ta lastna vrednost še kdaj zamaje.

Da ne dovoliš več, da ti kdorkoli poruši ta notranji mir.

In ker imamo z Vesoljem 'pogodbo', da redno preverja kako resni smo v naših odločitvah in namenih, 🙃 ti vsake toliko pošlje kakšen zanimiv test.

Pa da vidimo, koliko si zares izbrala sebe. Kako trdni so zdaj tvoji osebni temelji.

V zadnjih dveh mesecih so se v meni odvijali tako različni čustveni procesi, da še sama nisem vedela, kaj sem jaz, kaj nisem jaz, kaj so moje želje, kaj so želje drugih.

Zaznavam sebe, zaznavam drugega? Ali pa so vse to le moji hormoni?

Zmešnjava misli, čustev in občutkov in mariniranje v njih, kot to sama vedno opišem mojim tečajnikom.

In v tej zmešnjavi ti res nisem imela kaj pametnega za povedati. 

Zato sem se umaknila. V naravo in vase.

Kaj mi je v tej zmešnjavi čustev pomagalo do več zavedanja?

Access Barsi in narava. 💆‍♀️+🌳

Verbalna orodja, vprašanja in Access Bars izmenjave z mojimi tečajniki, so me držala na gladini.

Ker barsi so čudovita tehnika, s katero izstopiš iz ciklanja in mariniranja v svojih mislih in čustvih. S katero iz podzavesti čistiš omejitve in se odpreš novim pogledom. Zgodi se reset uma in vstop v polje onkraj njega.

V prostor zavesti, kjer vse preprosto SI in VEŠ.

(Mimogrede, Access bars delavnico imam to nedeljo, tam te naučim vsega tega.)

Narava pa je vsemu temu dala še tisto piko na i. 💚

Povabila me je v samoto, v tišino, kjer sem spet našla prisotnost s seboj. Kjer sem dobila še več zavedanja o sebi in še večjo jasnost kdo sem in kaj si resnično izbiram zase.

Ampak seveda, tudi ko greš nekam sam, nikoli prav zares nisi sam. Pri tem jezeru v Javorniškem rovtu sem srečala dva prav prijetna Ljubljančana, s katerima sem hitro našla skupni jezik.

Eden izmed njiju je bil prav pozitivno presenečen, da takole sama hodim okoli in se prijazno ponudil, da me še pofotka. 😀

In potem sem bila še jaz pozitivno presenečena nad tem, kako lepe slike je naredil.

Kaj praviš, mu je lepo uspela slika, ane? 😊

Monika

P.S.: Moje dogodivščine in doživljanja življenja najpogosteje delim na Facebooku in Instagramu, tako da me tam lahko bolj redno bereš. Kadar se mi zdi, da sem napisala kaj 'pametnega' pa objavim tudi na Blog ali pa ti pošljem tukaj po e-mailu. ;)

In še nekaj: Od 16. do 23.5. bom odsotna, ker sem si uresničila dolgoletno željo in grem na Irsko. V tistem času se bom javljala preko storyjev in s teboj delila lepote Irske.
Do takrat sem še na voljo za vse tretmaje. To nedeljo si vabljen/a na Access Bars delavnico, naslednjo sredo pa na delavnico telesnega procesa Vitko telo.