Katero tehniko uporabiti?

Zato sem se odločila, da malo več spregovorim o tem. Ko me stranke kontaktirajo za termin ali tečaj, jih vedno najprej vprašam, kaj si želijo spremeniti in kakšne izzive imajo?
Tako najlažje svetujem, kaj bi bilo bolj primerno za njih, Reiki ali Access bars.

Kdaj predlagam Reiki tretma in tečaj?

– Kadar kdo potrebuje več energije, ni v ravnovesju, je v fazi žalovanja, ali potrebuje odpreti srce za ljubezen.

– Kdor je na začetku spoznavanja osebne in duhovne rasti, bi se rad bolj povezal s seboj, se spoznal z energijami, se naučil, kako si lahko sam pomaga, ko to potrebuje. (Npr. pri fizičnih bolečinah ali čustvenih izzivih).

– Kadar kdo potrebuje energijsko čiščenje, uravnovesiti dalovanje čaker, se prizemljiti, povečati intuicijo, čutiti boljšo povezavo s seboj in Virom.

– Kdor bi želel z energijo pomagati drugim, svoji družini, otrokom, živalim, rastlinam.

– Kdor se želi naučiti energijskega čiščenja prostorov, predmetov, hrane, vode…

– Kdor želi stopiti na pot osebne in duhovne rasti, se počasi osvobajati vsega kar mu ne služi več in stopiti na pot, ki je prava zanj.

Kdaj predlagam Access bars tretma in delavnico?

– Kadar se oseba spopada s stresom, anksioznostjo, pretiranimi mislimi, nespečnostjo in za vse, ki so ‘preveč v glavi’.

– Kadar so v igri omejujoča prepričanja, ki ji onemogočajo, da bi lahko prišla do tistega, kar si v življenju želi.

– Ko je nekdo senzibilen in veliko ‘pobira nase’ od drugih in bi se želel tega osvoboditi.

– Kadar si oseba želi v življenju narediti konkretno spremembo, zaživeti bolj lahkotno.

– Kadar je nekdo v življenju zataknjen, se želi osvoboditi omejitev uma, ga preseči in začutiti, da ima na voljo vse izbire, da je zanj mogoče vse.

– Kdor si v življenju želi več lahkotnosti, radosti, denarja, boljših odnosov, novih priložnosti, uspehov, jasnosti in zavedanja.

– Kdor se želi naučiti tehnike in orodij s katerimi si lahko nato pomaga sam, in jo izvaja tudi drugim.

Sama obožujem obe tehniki in zase še vedno uporabljam obe. Odvisno od tega, kaj v danem trenutku najbolj potrebujem.

Več o Access bars delavnici si preberi TUKAJ.

Več o Reiki tečaju si preberi TUKAJ.

Monika

The post Access bars ali Reiki? Kakšna je razlika? appeared first on Sijem.si.

Maja me je spraševala o moji zgodbi, kako se je moja pot začela, s čim vse se danes ukvarjam, kaj me bogati in kaj želim dati ljudem.

Govorili sva tudi o pozitivnih učinkih terapij, rezultatih strank, Reikiju in Access Consciousnessu.

Iz mene je izvabila odgovore, ki so prišli zares od srca.

Vabim te k branju.

Preberi intervju

The post Intervju: Monika Radič – Moje poslanstvo je, da čim več ljudi zasije v svoji najlepši luči appeared first on Sijem.si.

”Nisem dovolj dobra, zato nisem vredna ljubezni.”

Te misli kdaj tudi tebi privrejo na plano?

Meni so včeraj.

 

In takoj za tem, so prišle še te:

 

“Pa kako za vraga spet to? A nisem tega že zdavnaj predelala?”

 

Ja, dajmo na rano še dodatno sodbo, to bo res pomagalo.

 

Vsi smo pod kožo še vedno samo ljudje. Vsi se konstantno učimo.

 

Rastemo skozi izkušnje in odnose, če smo pripravljeni videti več.

 

Nisem vedela, ali bi tole delila javno, ampak bom. Golo iskreno. Da pokažem, da sem tudi jaz človek, ki kdaj pade. In da ne sijem čisto vsak trenutek.

 

Včeraj se nisem počutila najboljše. Nisem se počutila dovolj ljubljeno (menstruacija je seveda dodala čustvenosti še dodatno potenco).

 

In ker že poznam svoj vzorec ter ga z orodji in vprašanji še bolj ozavestim, je šlo takole:

Nisem slišana. Moje mnenje/moja čustva niso pomembna. Nisem pomembna. Nisem vredna. Nisem dovolj. Ne zaslužim si ljubezni.

 

Ni pomembna situacija, ki je to sprožila, niti ni pomembna oseba, ob kateri sem to začutila. Vsi odnosi so le zrcalo, triggerji, ki v nas sprožijo občutke, ki jih v sebi nosimo še iz otroštva.

 

Poskušala sem umiriti mojega notranjega otroka, tej mali punčki povedala, da je ljubljena, da je pomembna in da je vredna. Da ne rabi biti popolna, perfektna, da ne rabi narediti nič, da bi jo imeli radi. Da je ljubljena že samo zato, ker je. Da se ne rabi dokazovati, da bi si zaslužila ljubezen.

 

Kar nekaj časa sem bila s temi občutki, a vseeno mi je en košček sestavljanke manjkal, ker mi kljub znanemu vzorcu, nekaj še vedno ni dalo miru.

 

Do danes, ko sem si na sprehodu postavila še eno vprašanje:

“Kaj je še tu zadaj, česar ne vidim?”

 

In zadelo me je:

“Če si uspešna, če ti gre dobro, so starši ponosni nate in te imajo radi.”

 

In ker sem zadnjih nekaj tednov v globokih procesih same sebe, mi vse ne gre ‘čisto po planu’. S tem seveda ni nič narobe, vem da sem na pravi poti, morda bolj kot sem kdajkoli bila. A nek občutek se ob tem vseeno prebudi, da še nisem tam, da še nisem dovolj. Ta mali glasek, da trenutno nisem najbolj ‘uspešna’ za svoja merila. In podzavest je to tako lepo povezala s tem, da potemtakem ne izpolnjujem pogojev za ljubezen.

 

Ker zase ta trenutek nisem ‘dovolj uspešna’, se nisem počutila ljubljeno v odnosu.

 

Uau. To je bil ta manjkajoči košček, kateremu sem se na koncu prav ljubeče nasmejala, ker se mi je vse to zdelo tako noro.

 

S čim vse ljudje pogojujemo ljubezen?

 

Kako vse to povezujemo…

 

Kako lepo si znamo vse zakomplicirati.

 

V resnici pa nam ni potrebno narediti čisto nič. Ne potrebujemo se boriti za ljubezen. Ne potrebujemo se dokazovati za ljubezen. Ne potrebujemo biti uspešni/lepi/ne vem kakšni vse še…da bi si zaslužili biti ljubljeni.

Dovolj sem.

Takšna kot sem.

Vredna sem.

Pomembna sem.

Ljubljena sem.

 

Že samo zato, ker obstajam.

 

Povej si te besede danes, ne vem ali si morala ravno ti to slišati, ampak začutila sem, da moram to podeliti s teboj.

Če imaš tudi ti kdaj takšne misli, premlevanja in vzorce, ki bi jih želela spremeniti, si dobrodošla na delavnico, kjer se osvobajamo veliko tega.

 

Tam prejmeš tudi vsa orodja, s katerimi si v takšnih situacijah sama pomagam do ozaveščanja in tudi spuščanja vsega tega.

 

Access bars delavnica

Sama si v takšnih primerih najprej pomagam z orodji in zaženem barse, potem pa se še dodatno napolnim z ljubečo reiki energijo, katero sama čutim kot čisto, brezpogojno ljubezen.

 

Reiki tečaj 1. stopnje

 

Dobrodošla, da prideš in začutiš, da si dovolj.

Ker si dovolj.

 

P.s.: Vsem mamicam pa želim čudovit materinski dan. Dovolj ste.

 

Z ljubeznijo,

Monika

The post Nisem dovolj dobra, zato nisem vredna ljubezni appeared first on Sijem.si.

Vsi na neki točki doživimo prelomnico v življenju, ki nas zaznamuje na tak ali drugačen način. Nekateri doživimo več takšnih prelomnic, drugi manj.

V tistem trenutku ponavadi ne vidimo širše slike in se sprašujemo, zakaj se nam to dogaja?

Prevzamejo nas temne misli, preplavi nas strah, žalost ali jeza, občutki nemoči. Te prelomnice nas preoblikujejo, izklesajo.

Če zmoremo nanje pogledati z odprtimi očmi, v njih najdemo učenje, modrost in priložnost za rast. Te mejnike si zapomnimo in ko mine določen čas, jih lahko vidimo drugače. Z drugačnimi očmi. Morda celo občutimo hvaležnost zanje.

Imaš tudi ti kakšno prelomnico, za katero si danes hvaležen/a, da se je zgodila? Se spomniš, kdo si bil/a pred njo?

Jaz jih imam kar nekaj, a dve sta tisti največji, najbolj prelomni.

In obe sta povezani z zaključitvijo partnerskega odnosa. Hkrati pa sta oba zaključka vodila v začetek novega, še boljšega odnosa s seboj. Obe prelomnici sta me podali na pot, kjer sem danes. Osebno in poslovno.

Prva se je zgodila pred 13. leti, druga pa pred 6. leti.

Zaradi obeh sem danes to, kar sem.
Zaradi obeh danes počnem to, kar počnem.

In čeprav takrat nisem imela jasnosti, kakšen je njun namen, sem danes za obe prelomnici globoko hvaležna. V resnici sta ravno ta dva najtežja dogodka v moje življenje prinesla najlepše darove.

(P.S.: Zgornjo fotografijo sem pravkar našla, ob njej imam mešane občutke, je pa zelo zanimiva. Na njej namreč stojim na odru nekega dogodka; ne spomnim se o čem sem govorila, se pa spomnim, da sem izrazila hvaležnost za to, kar sem postala, zaradi moje prve prelomnice. Nevedoč, da me od tistega trenutka, ko tam stojim in o tem govorim, do moje druge prelomnice loči le kakih 14 dni. 🙂 Torej slika je stara malo več kot 6 let in je nastala tik preden je šlo moje življenje spet navzdol in potem zopet navzgor).

O prvi prelomnici ti kaj več povem kdaj drugič, danes želim s teboj podeliti svojo drugo…

Na današnji dan, pred šestimi leti, se je moje življenje popolnoma spremenilo, ko sem opravila svojo prvo Access bars delavnico. December 2017 je bil zaradi razhoda s takratnim partnerjem, zame zelo težak mesec, poln žalosti in objokovanja.

A z novim letom sem sprejela odločitev, da bo leto 2018 moje najboljše leto doslej.

In res je bilo.

5.1.2018 sem v svoje življenje povabila Access barse, čeprav sem se jim dolgo upirala, ker se mi je vse skupaj zdelo brezveze in vse se je slišalo prelepo, da bi bilo res.
Vseeno pa sem se iz čiste radovednosti in SAMO zaradi nje, udeležila bars delavnice.

Začela sem uporabljati vsa orodja, ki sem se jih tam naučila, ker kaj pa lahko izgubim, če poizkusim?

V 4 dneh od delavnice, sem prejela 8 bars terapij in res vsak dan uporabljala vse naučeno.

Ne znam opisati, kaj točno se je zgodilo, a v sebi sem doživela nek premik. Vedela sem, da se je nekaj konkretno spremenilo.

 

Življenje se mi je začelo prikazovati drugače. Kot da bi mi nekdo vsadil nove oči. Okvirji znotraj katerih sem dotlej nezavedno delovala, so začeli razpadati in tako se je moj pogled razširil.

Zdelo se mi je, da se je samo zame odprlo nebo, celotno Vesolje se je razprlo in prvič zares sem videla to življenje kot polje neskončnih možnosti.

Z vsako seanso in z vsako uporabo orodij, sem začela opuščati mnoge omejitve, blokade, stališča in prepričanja ki mi niso služila več. Vse kar sem bila jaz prej, vse kar me je določalo, je začelo razpadati. Počutila sem se kot nepopisan list in vedela sem, da je to dobro.

Sčasoma sem pri sebi opažala, da razmišljam drugače kot prej, da imam drugačna stališča in poglede, spremenile so se moje želje za prihodnost, ugotovila sem, da si nekaterih stvari sploh ne želim, za katere sem mislila, da si jih. Ugotovila sem kdo sem resnično jaz in dojela, da sem prej živela življenje nekoga drugega.

Zaživela sem pravo SEBE.

Tisto leto je bilo resnično najboljše. Vsak dan sem izbirala tisto, kar sem začutila zase, bila sem prisotna z vsemi svojimi izbirami. Spustila sem nadzor in se samo odprla za prejemanje vsega. In obilja je bilo tisto leto polno, na vseh področjih.

Ali lahko ena Access bars delavnica vse to da tudi tebi? Ne vem.

Vem le to, da je mene povabila v zavestne izbire, ki jih odtlej izbiram zase.

Vem le to, da je meni dala več prisotnosti in več zavesti.

Vem le to, da je vame globoko vsadila zavedanje, da je zame možno čisto vse.

Postala sem drugačna energija, drugačen prostor in drugačna zavest. ✨

In tega nisem mogla več zanikati.

Zato sem v srcu začutila, da moram tudi to znanje deliti naprej. Ker lahko delim samo tisto, v kar sama trdno verjamem in kar je mene povabilo v še večjo rast.

In če lahko zaradi tega še kdo zaživi več sebe, je moj namen dosežen.

Če v srcu začutiš, da je tole poklicalo tudi tebe, toplo dobrodošel/a na delavnico, ki bo 13.1.

Za več informacij o delavnici klikni TUKAJ

Zasij v svoje najboljše leto doslej ✨

Monika

The post Energijska tehnika, ki mi je po osebni prelomnici popolnoma spremenila življenje appeared first on Sijem.si.

The post Utrinki leta 2023 appeared first on Sijem.si.

Nekdo bi lahko rekel, “ah to pa res ni nekaj, zaradi česar bi se lahko punca pri 24. letih znašla na dnu.” Tudi sama zdaj po toliko letih vem, da če bi se mi to zgodilo danes, zagotovo ne bi bila na takem dnu. A takrat sem bila drugačna kot sem danes.

V resnici sploh ne vem kdo sem bila, ker nisem imela sebe. Živela sem bolj za druge, se prilagajala, pomanjševala, nisem še vedela, kaj si želim početi v življenju. In ko se je zrušil tisti odnos, sem mislila, da se mi je zrušilo vse. V resnici pa se je zrušilo vse kar nisem bila jaz in šele takrat sem zares začela živeti sebe.

Po tistem, sem sama sebi rekla: DOVOLJ JE. Zbrala sem vso moč, se prvič v življenju postavila zase in dala sebe na prvo mesto. Odločila sem se, da bom od tistega trenutka počela samo tisto, kar hrani mene, ne glede na pričakovanja in mnenja drugih.

Pri tem sem bila brezkompromisna in tako trdno odločena, da me nihče in nič več ni moglo zaustaviti. Ker je bilo dovolj in ne bi več prenesla niti ene kaplje čez rob več.

Obrnila sem nov list v življenju, opustila fakulteto, ki me ni več zanimala, odmaknila sem se od ljudi, ki so se že predolgo napajali z mojo energijo.
Spremenila sem svoje prehranjevalne navade (od takrat na mojem krožniku ni več mesa), se vpisala na jogo in začela meditirati.

Takrat se je začela moja pot osebne in duhovne rasti. Takrat sem se začela spoznavati. Odkrivati kdo sem, česa si želim, po kakšnih vzorcih sem do tedaj delovala. Pri tem mi je zelo pomagala meditacija.
Vpisala sem se na vsak tečaj, povezan z duhovnostjo, ki me je res pritegnil in ki sem ga takrat začutila zase. In tako sem počasi postajala tista prava Monika.

Lupila sem se kot čebula in se plast za plastjo osvobajala omejujočih prepričanj, vzorcev in mnogih pogledov, ki sem jih prevzela od drugih.
Sledilo je nekaj let intenzivnega dela na sebi, dokler nisem na neki točki začutila, da sem končno našla svoje poslanstvo. Ko sem videla svoj razvoj, svojo spremembo, sem začutila, da moram to deliti tudi z drugimi. Da sem pripravljena in dovolj močna, da sem lahko v oporo ljudem, ki si prav tako želijo zaživeti boljše življenje.

Našla sem sebe in takrat resnično zasijala.

Ko danes pogledam nazaj, sem za to pot tako zelo hvaležna. In čeprav se mogoče sliši čudno, sem danes najbolj hvaležna tistemu bivšemu, za vse težke trenutke, ki sem jih takrat doživljala. Hvaležna sem, ker sem točno to takrat potrebovala. Hladen tuš, ki mi je dal tako neverjetno moč, da sem lahko zadnjih 10 let premikala gore.

Čeprav je tole klišejski stavek, je v njem vsa resnica: “Kar te ne ubije, te ojača.” Mene je. Zato sem danes tu, kjer sem. Zato sem danes to, kar sem. Zato danes sijem.

Najbolj pa sem hvaležna, da sem lahko zaradi svojih izkušenj in svoje prehojene poti, doprinos tudi tebi. Da te lahko slišim. Da te lahko razumem. Da te lahko čutim. Da sem ti lahko v oporo. Da ti lahko pokažem, da je vse mogoče. Da tudi ti lahko prideš do tu. Da lahko tudi ti zaživiš drugače. In da imaš tudi ti v sebi neomajno moč. Da lahko tudi ti premikaš gore in zaživiš resničnega SEBE.

“You can’t wait until life isn’t hard anymore, before you decide to be happy.” ~ Nightbirde

(Ta stavek je izrekla čudovita oseba in pevka, ki se bori z rakom, a kljub temu živi svoje sanje in se je v oddaji Amerika ima talent, v finale uvrstila z zlatim gumbom.)

Od-loči se od vsega kar nisi ti, iz najtežjih izkušenj potegni najboljše in se odloči za srečo. Nikoli ni prepozno in čisto vse je mogoče. Samo BODI TI. To je vse, kar je pomembno. 💗

In hvala ti, ker si del moje poti.🙏

Objem,
Monika

The post Praznujem 10. obletnico SEBE appeared first on Sijem.si.

Če imaš tudi ti v družini kakšnega družinskega člana, ki takole slači nogavice, tebi pa gre to blazno na živce, potem veš o čem govorim.

Ko se tak štumf opere, se najprej ne opere dobro, potem pa ti vzame še več časa, da ga pravilno obrneš, ko zlagaš perilo. Ja vem, nočna mora za vse nas, ki smo malo ali precej nagnjeni k perfekcionizmu in kontroli. 🙄
Uf kako sem se jezila na mojega dragega, ko sem zlagala njegove nogavice. 2 leti sem rabila, da sem ga navadila, da jih začne slačiti pravilno.

Danes sva se s stranko na terapiji pogovarjali prav o tem, kako naporno je to za nas. Pa ne govorim o narobe obrnjenih štumfih, ampak o kontroli in perfekcionizmu.

Ko si res utrujen/a in namesto da greš spat, pospravljaš kuhinjo, ker je nekje v tebi prepričanje, da si slaba oseba, če jo boš pospravila zjutraj.

Ko imaš preveč vsega in enostavno ne zmoreš narediti vseh opravil, ampak ne prosiš za pomoč drugih samo zato, ker veš da delo ne bo tako dobro opravljeno, kot bi ga opravil/a sama.

Ker ti si perfekten/a in samo ti znaš ‘u nulo’ vse pospraviti, počistiti itd. Pa tudi če se ob tem dokončno izčrpaš. Samo da je narejeno tako, kot je treba. Veš o čem govorim, ane?

Tudi jaz sem bila tam. Zdaj lahko rečem da sem skoraj že ozdravljena perfekcionistka in kontrol ‘frikinja,’ ceprav se morda moj dragi ne bi strinjal z mano. 🙂

No jaz vem kje sem bila prej in kje sem zdaj.

Ko moj dragi kuha, je omaka velikokrat pošpricana po vseh omarah, ker on pač kuha tako strastno kot Jamie Oliver, ki iz 3 metrov meče hrano v lonec. Včasih sem hodila za njim z viledo v roki, danes tega več ne delam, ker vem da bo na koncu tudi pospravil.

Pretirana kontrola in perfekcionizem pa se seveda ne kažeta samo v gospodinjstvu, ampak povsod, tudi pri delu. Če gremo prevečkrat čez svoje meje, telo že dokončno izčpamo, a še vedno nadaljujemo z delom, se srečamo z izgorelostjo.

Včasih pa te pretiran perfekcionizem ovira tako zelo, da ne upaš odpreti svojega podjetja, dokler ni po tvojih merilih vse popolno. Popolna spletna stran, popolne vizitke, popoln logo…in potem ugotoviš, da itak nikoli ne bo nič popolno in da je bolje da začneš, kot pa da sploh nikoli ne začneš.

Kako sem se jaz osvobodila pretirane kontrole in kako sem od pretirane perfekcionistke postala oseba, ki:

✅ gre brez slabe vesti spat in se šele zjutraj loti razpakiranja kovčkov po dopustu?
✅ ne zagrabi več sesalca takoj, ko na tleh vidi drobtino?
✅ zdaj z veseljem obrne tudi kak narobe obrnjen štumf?
✅ so ji zadovoljne stranke pomembnejše od perfektno urejene spletne strani?

Kako mi je to uspelo?

Z delom na sebi, meditacijo in reikijem sem ozavestila svoja omejujoča prepričanja, metoda Access bars pa je bila tista, s katero sem to z lahkoto spuščala. Na glavi imamo poleg ostalih točk tudi točko za kontrolo in ta je pri meni očitno naredila čudež.

Na splošno je moje življenje v zadnjih štirih letih, odkar sem v delo na sebi in v delo s strankami vključila Access Consciousness, veliko bolj lahkotno, zabavno, mirno in sproščeno. Ne obremenjujem se več s stvarmi, ki niso življenjsko pomembne, življenju veliko bolj zaupam in ga Živim.

To, da sem se v veliki meri osvobodila kontrole in perfekcionizma, pa mi je dalo še več svobode in spontanosti, ker to je bila zame največja ovira na vseh življenjskih področjih. In ko to spustiš, uh…takrat se zgodi čarobnost življenja in prejemanja.

Povej mi, se tudi ti najdeš v tem?
Bi se želel/a osvoboditi svojih omejitev in zaživeti bolj lahkotno, svobodno, sproščeno, radostno? 💗

Na Access bars delavnici te lahko naučim kako do tu. Predala ti bom veliko uporabnih in preprostih orodij, ki ti res olajšajo življenje in jih lahko začneš uporabljati takoj.
Naučim te tudi izvajanja barsev, ki jih lahko potem kadarkoli zaženeš sebi, svoji družini, partnerju, prijateljem ali pa strankam, če imaš svoje podjetje in si želiš to vključiti med svoje storitve.

Access bars delavnica

Navijam zate, da se tudi ti osvobodiš svojih omejitev, pa če prideš na delavnico ali ne.

Objem,
Monika

The post Tudi ti sovražiš narobe obrnjene štumfe? appeared first on Sijem.si.

Naslednjih 6 zapisov sem vsak dan sproti v času najinega dopusta, delila na facebooku. Ker so jih ljudje z velikim zanimanjem brali, sem se odločila, da jih združim v tale članek, da jih lahko preberete tudi vsi tisti, ki morda niste na facebooku.

Prijetno branje. 😉

PO POTEH STAROVERCEV… 1. del (20.7.2021)

Letošnji dopust je zame čisto pustolovski. V zadnjem letu me pot vodi do raziskovanja življenja Starovercev, ki so pri nas živeli davno pred krščanstvom. Bili so močno povezani z naravo, izvajali zanimive obrede, vse to pa so počeli na skrivaj, da jih ne bi kdo preganjal.

Dolga leta so za njih vedeli le redki, vse dokler ni zgodb o njih razkril Pavel Medvešček v svojih knjigah.

Ni naključje, da sva že drugo leto nastanjena prav tukaj, kjer je prisotnost Starovercev še vedno močno čutiti.

Ena od točk z močno energijo, kjer so se Staroverci srečevali, sta ti dve skali za menoj, ki predstavljata mizo in stolico. Na zimski solsticij, 21.12., so Staroverci praznovali novo leto in točno ob 12. uri, v špranjo na levi skali še vedno pokuka žarek sonca.

Ivo Lavrenčič, katerega sva imela čast te dni spoznati in čigar nona je bila Staroverka, je o tej legendi zapisal tole pesem:

LEGENDA O GEJDIH
*(Gejdi so bili velikani)

Tam kjer mirna voda je ležala,
zraven travniki lepo zeleni,
po hribovju sive skale
prihrumele so v dolino.

Tam postavljeni so kupi skal,
tam je miza in stolica.
Gejdi so počivali in jedli,
a drobtinic tam nič več ni.

Iz Mije na Stol so skakali,
po Matajurju se valjali,
iz jezera so vodo pili,
zvečer v dolini se hladili.

Je voda iz jezera odtekla,
a bistra reka še naprej priteka,
kupi skal še tam stojijo,
razmišljamo o čem nam govorijo.
~~~

Hvaležna sem, da mi je dano spoznavati našo avtohtono ‘vero’ in čudovito zapuščino. Pavel pravi, da ne potrebujemo hoditi v Indijo ali kamorkoli drugam, da bi v tamkajšnji veri našli uteho. Vse to že imamo pri nas. To je nekaj kar je naše.

In bolj ko se s Staroverstvom spoznavam, vse bolj ugotavljam, da mi je že od nekdaj najbolj blizu prav ta način verovanja, delovanja in čaščenja. Povezanost z naravo in delovanje v skladu z njo je vse, kar zares potrebujemo.

Objem,
Monika

PO POTEH STAROVERCEV… 2. del (21.7.2021)

TROČAN

Pavel Medvešček v knjigi ‘Iz nevidne strani neba’ omenja posebno razporeditev hribov, kamnov, hiš in predmetov v obliki trikotnika.

Tako razporeditev so naši predniki v Posočju imenovali tročan, ta pa nastane, če ob dva kamna, postavimo še tretjega. Pri taki razvrstitvi kamnov pride do velikih sprememb v biopolju okolice. Trije kamni učinkujejo kakor celota z enotnim energijskim poljem.

Biopolje vseh treh kamnov se razširi in okrepi kar lahko zelo močno občutimo. Tudi za to so tročane skrbno uporabljali pri gradnji hiš. Dva so uporabili za temelj, tretjega pa so imeli za varuha in zanj je vedel le gospodar.

Z vzpostavitvijo tročana so ustvarili ugodno energijsko polje in ohranjali ravnovesje treh sil narave: ognja (sonca), vode in zemlje.

Jaz se postavitve tročanov še učim in ko vse dodobra preučim, si jih postavim tudi v svojem domu.

Ufff čarovnička v meni te dni res uživa… 🙂

Objem,
Monika

PO POTEH STAROVERCEV… 3. del (22.7.2021)

BRTIN

Včeraj sem ti predstavila tročan, danes pa ti želim pokazati čarobno paličico, ki so jo Staroverci imenovali brtin.

Brtin je imel le gospodar hiše, ki ga je vedno hranil nad vrati izbe. V običaju je bilo, da ga je gospodar, ko je domačijo prevzel eden od sinov ali pa zet, izročil njemu.

Brtin je po ljudskem glasu izdeloval tisti, ki je v kraju zdravil z zelišči. Izdelan je bil iz nagnojevega lesa, da bi trajal večno, ker ta les sploh ne zgnije. Debelina brtina je bila za dva prsta, dolžina pa za laket.

Na obeh koncih je bil v prerezu palice vrezan enakostranični trikotnik, torej tročan, o katerem sem pisala včeraj. Na konicah trikotnika pa je bil po dolžini palice vrezan žleb. Ti trije žlebovi so tako povezovali trikot­nika na obeh koncih palice.

Tisti, ki so imeli težave z ožiljem na nogah, torej s krči ali ozeblinami, so brtin z bosimi nogami valjali po podu zjutraj in zvečer. Izboljšanje je bilo kmalu vidno.

Z brtinom so prav tako gladili tudi bolno živino ali tisto, ki se ni ubrejila. Na enak način so pomagali tudi bolnikom ali ženski, ki ni mogla zanositi. Brtin pa je skrbel tudi za plodnost polj in semen.

Zaradi vsega tega ne preseneča, da so ga imeli za čudežno palico.

Ivan Lavrenčič, ki sem ga pred dnevi spoznala, mi je obljubil, da bo njegov prijatelj posebej zame izdelal čisto pravi brtin. Rekel je, da mu bo moral povedati kakšen je moj značaj, da bo zares narejen čisto zame.

Tega se res zelo veselim in ko ga dobim, ti ga z največjim veseljem pokažem.

Tole pa je Ivanova pesem o brtinu:

BRTIN

Čarobna palca, črni les,
trije žlebovi so vmes,
dva tročana pa s strani,
nosi moči iz starih dni.

Nagnoj, ta les nesmrtni
traja večno, ne segnije.
Skrbi, da seme vzklije,
dobrote vse iz njega izvije.

Pri hiši imel ga je gospodar,
črni brtin zdravja nosi žar
kot zdravilni staroverski dar.

Vrti roka palico čudežno,
gladi nežno tja čez oteklino
in brtin hitro vzame bolečino.

~~~

Objem,
Monika

PO POTEH STAROVERCEV… 4. del (23.7.2021)

MEGALITSKI KROG pod Krnom

Včeraj sva se napotila pod Krn, da si ogledava in začutiva megalitski krog, ki je po postavitvi in po energiji enak tistemu v Stonehengu. Jože Munih – radiestezist, je v notranjosti kroga nameril kar milijon enot po bovis-u.

To nam pove, da gre za močan energijski zapis, torej je tu čisto pravo svetišče. Teh krogov je po Sloveniji in drugod po svetu kar nekaj, tale je star tisočletja.

Zakaj so postavljali megalitske kroge?

Krogi so imeli 3 osnovne funkcije: koledar, svetišče in zdravilišče. Imeli so upravljalca, svečenika, ki je bil posebej izbran. Svečenik je znal odčitati letni čas, datum in uro. Vedel je kdaj je solsticij in čez kateri kamen takrat posije sonce. (V tem primeru na solsticij, sonce posije direktno na kamen v sredini.)

Svečenik je znal tudi zdraviti in določiti mesto v krogu, ki je bilo za obolelega najbolj primerno ali pa mu je pomagal vzpostaviti pretok energij v telesu v normalno stanje. Skrbel je za krog, ki je bil namenjen tudi obredovanju.

Jaz sem v krogu začutila neko posebno energijo, nekateri pričajo, da so se jim po obisku kroga vzbudila določena čustvena stanja in se začela čistiti. Jaz sem se po tem počutila napolnjeno.

Čeprav je bila hoja po soncu do tja malce naporna, je bil obisk teh veličastnih energij vsekakor vreden vsakega koraka.

Objem,
Monika

PO POTEH STAROVERCEV… 5. del (24.7.2021)

SV. VOLAR in PELERINČEVA JAMA

Še preden je na Volarju stala cerkev, je bilo tu svetišče, kjer so Staroverci ob sušnih časih prosili za dež. Po ljudskem izročilu naj bi nekoč tu prebivali Gejdi, o katerih sem pred dnevi že pisala. Pripisali so jim izredno velikost, saj naj bi sedeli na skali za ogromno skalnato mizo in noge med obedom umivali v Nadiži, z velikimi koraki pa so se prestopali z Matajurja na Mijo in z Mije na Stol.

Prepričani so bili, da jih nihče ne more pregnati iz teh krajev, razen tistega, ki bi jim razbil železno skledo, ki so jo častili kot malika. To naj bi uspelo oglejskemu škofu in mučencu sv. Hilariju. Gejdi so se odselili, sv. Hilarija pa so kaznovali tako, da so ga zvezanega vrgli v Nadižo.

Zaradi tega je ta svetnik postal priprošnjik za dež in cerkev, posvečena njemu, je bila že v srednjem veku cilj romarskih procesij v sušnih mesecih.

Pod Volarjem pa še danes stoji studenec iz katerega teče voda, ki naj bi bila zdravilna za oči.

Včeraj sva bila na Sv. Volarju verjetno že kakih petič, neka posebna energija je tam. In še dobro, da sva na poti srečala Ivana, da nama je lahko povedal tole zgodbo o Hilariju. Nato sva se odpravila do Pelerinčeve jame, katero sva danes po dolgem sprehodu skozi zaraščen gozd iskala že drugič.

Skoraj sva že obupala nad najdbo, zato sem vprašala: Kaj bi bilo potrebno, da nama jo uspe najti? In v tistem me pokliče Ivan in naju vpraša če sva našla jamo. 🙂 Pokazal nama je pravo pot in jama se je narisala pred nama.

V tej jami so našli bronasto iglo z ušescem, bronasto keramiko in še mnogo drugega orodja še iz časov davno pred bronasto dobo. Kdo vse je tu prebival in se vanjo zatekal ne vem, vem pa, da imajo ti kraji posebno zgodovino in energijo.

Danes se odpraviva še v Tolminska korita, potem pa se na žalost najin čarobni dopust tukaj že konča…za letos. 😉

Hvaležna sem, da sem ga lahko skozi najine dogodivščine in čarobne zgodbe nekaj podelila tudi s teboj.

Objem,
Monika

The post Po poteh Starovercev – zgodbe z dopusta appeared first on Sijem.si.

Pred dnevi sem si ogledala krasen dokumentarec o čisto običajnemu moškemu, ki se je odločil, da bo naredil zanimiv eksperiment. V poplavi vseh duhovnih učiteljev, v današnjem času včasih težko ločiš kdo je pristen in kdo ne. Kdo resnično želi ljudem dobro in kdo je le navaden prevarant.

Odločil se je, da se bo izdajal za Indijskega guruja pod imenom Kumare (tako se imenuje tudi film) in zgradil svojo skupnost ljudi. Zanimalo ga je, kako hitro mu lahko ljudje začnejo zaupati in mu slediti in seveda, ali mu bo uspelo tako dobro odigrati svojo vlogo Guruja, da bodo sledilci brezpogojno verjeli, da je pravi.

Kljub temu, da jim je svoja učenja ves čas predajal na način, da jim je govoril, da je vse, kar vidijo v njem le iluzija, so v njem videli pravega Guruja. Na vrhuncu svoje popularnosti jim je nato razkril svojo pravo identiteto.
Ker je dokumentarec res zanimiv in ti priporočam, da si ga ogledaš, ti ne bom razkrila vsega. Se me je pa zelo dotaknil in me spodbudil, da s teboj delim tudi svoje misli glede tega.

Vse to, kar je on učil ljudi, namreč tudi sama ves čas predajam svojim strankam in tečajnikom. Nikoli se nisem oklicala za duhovno učiteljico, ker ne želim, da bi kdorkoli v meni videl ‘gurujko’. Ne želim, da bi kdorkoli v meni videl ‘nekaj več’. Ne želim, da mi ljudje sledijo, ker bi to pomenilo, da bi imela jaz nad njimi moč. In če bi imela nad njimi moč, bi lahko z njimi manipulirala. To pa je ne le neetično, ampak tudi zelo nevarno.

Kdor daje vtis, da je njegova resnica edina prava in da je on tisti, ki ima zate vse odgovore, zagotovo ni pravi učitelj. Kdor se povzdiguje in si ljudi, ki mu zaupajo, lasti, ni pravi učitelj. Kdor ti daje občutek, da je nekaj več od tebe, da ima večje sposobnosti kot ti in da ti nikoli ne boš mogel priti do tja, ni pravi učitelj. Če ti kdo pravi, da ne moreš priti do vseh odgovorov sam in da ti pri tem lahko pomaga le on, teci stran. Kdor ti reče: ”Ti si tako zablokiran, moraš priti k meni na terapijo, ker ti lahko pomagam le jaz,” teci stran.

Taki ljudje ti ne dajejo moči, ampak ti jo odvzemajo.

Pravi Učitelj te bo znal opolnomočiti, da vse odgovore in sposobnosti poiščeš v sebi sam. Dal ti bo vero in zaupanje vase. V tebi bo spodbudil vedenje, da imaš vse že v sebi. Da ne potrebuješ ničesar iskati zunaj sebe. Vse kar iščeš, je že v tebi. Taka oseba ti bo vedno dala občutek enakovrednosti, nikoli manjvrednosti. In taka oseba ti bo prišla na pot, da ti samo malo pomaga osvetliti to, česar morda trenutno ne vidiš. Ti dala samo eno mini ‘brco’, da boš šel lahko naprej sam. Usmerila te bo, ne bo si te lastila.

Ta oseba se trudim biti tudi sama. Ne želim dajati odgovorov, raje postavljam vprašanja. In ko me tečajniki reikija vprašajo: ”Monika, kaj pomeni, če tukaj energija bolj teče? Kaj pomeni, če tukaj čutim toploto? Kaj pomeni, če tukaj vidim zeleno barvo?” Jih vprašam: ”Kaj to pomeni tebi?”

Le na tak način lahko krepiš svoje zaznavanje in intuicijo in si začneš zaupati. Se povežeš s svojim višjim Jazom. Začneš zaupati vase, da si lahko pomagaš sam. Le tako lahko stopiš v svojo moč. In to je moj namen. Opolnomočiti te, ti predati vso znanje in orodja, ki jih poznam. Te naučiti dela z energijo zato, da si lahko pomagaš sam, ko to potrebuješ.

Stari zenovski budistični mojster je izrekel te besede: ”Če na cesti srečaš Buddho, jo ubij.” S tem je želel povedati, da noben guru ni pravi Buddha. Je le še en običajen človek, ki nam ne more dati razsvetljenja. Če malikujemo osebo, smo zgrešili bistvo.

Edini Guru, ki mu je vredno slediti, je tisti, ki se nahaja znotraj tebe. Prisluhni mu.

Objem,
Monika

The post Nisem in nočem biti tvoja gurujka! appeared first on Sijem.si.

Zanima me…ko meditiraš, se bolj posvečaš odpiranju tretjega očesa in kronske čakre ali so ti enako pomembne tudi spodnje čakre in prizemljitev?

Spomnim se svojih začetkov meditacije in poglabljanja vase, ko mi je bilo zelo pomembno odpiranje tretjega očesa, razvijanje jasnovidnosti, krepitev intuicije in povezovanje z višjim jazom.

Prizemljevanje mi takrat ni bilo tako pomembno. Raje sem lebdela tam nekje zgoraj in se povezovala z angeli in drugimi bitji.

Posledica tega je bila, da sem sicer prejela kar nekaj uvidov, sporočil, idej, ki pa jih nikakor nisem mogla realizirati v vsakdanje življenje. Ker moje spodnje čakre niso bile pretočne, ničesar nisem mogla prizemljiti v to realnost.
Bila sem precej odzemljena.

Šele, ko sem se spoznala z reikijem, sem ugotovila, kako zelo pomembno je, da so vse čakre v ravnovesju. Naučila sem se jim posvečati enakomerno in vse informacije, ki sem jih prejela ‘zgoraj’, so se mi začele počasi uresničevati.
Prej se mi je zdelo, da nič ne morem ustvariti, da mi nekako nič ne uspe zrealizirati. Potem pa se je vse začelo prizemljevati. Ker sem se jih naučila uravnovesiti.

Šele takrat sem resnično razumela ta stavek: “Kakor zgoraj, tako spodaj.” 💚

Povezava z Zemljo in globoke korenine, so temelj za rast drevesa in za našo osebno rast. Če naši temelji niso stabilni, bo takšno tudi naše življenje.

Ne pozabi torej na spodnje čakre. V njih so shranjeni tudi naši družinski odnosi, občutek varnosti, preživetja in volje do življenja. Ko pozdravimo vse rane, ki izhajajo od tu, se naši temelji okrepijo. Postanemo trdni in močni kot tale drevo, ki ga najdeš na poti do Rožnika.

Takrat, se lahko povzpnemo še višje v nebo, se še bolj povežemo s seboj in z najsvetejšim delom znotraj nas.

Pri uravnovešanju tvojih čaker, ti lahko pomaga tale meditacija.

Naj ti koristi.

Objem,
Monika

The post Kakor zgoraj, tako spodaj. appeared first on Sijem.si.