Ljubezen je potrebno praznovati vsak dan, skozi celo leto.

 

V to močno verjamem, zato prihajajočega praznika ljubezni sama ne praznujem.

 

Verjamem, da se je za ljubezen in odnose potrebno truditi vsak dan. S tem mislim na čisto vse odnose – prijateljske, družinske, partnerske in nenazadnje tudi na najbolj pomemben odnos: odnos do SEBE.

 

Ker če sami sebe nimamo radi, če sami sebi ne izkazujemo ljubezni, nismo zmožni resnično ljubiti nikogar drugega.

 

Zanima me, na kakšen način sebi izkažeš ljubezen? Kaj zate pomeni, da se imaš rad/a?

 

Zame to pomeni, da sem vedno iskrena do sebe, da se poslušam, da znam jasno izraziti svoje želje, mnenje. Da znam postaviti meje in da v svoj prostor spustim le tisto, kar me hrani in mi je v doprinos. Da nikoli ne delujem proti sebi. Da skrbim zase, da si znam vzeti čas samo zase in da se znam pocrkljati in obdariti. In da sem sama sebi na prvem mestu.

 

Vse to zame pomeni, da se imam rada. 

 

Čas, ki je namenjen samo meni, je zame zelo dragocen. Rada sem v družbi s seboj ravno zato, ker se imam rada in mi ni potrebno bežati od sebe. Ni mi potrebno iskati sto tisoč opravkov, da bi se zamotila z njimi, ker sama s seboj ne bi imela kaj početi.

 

Ravno nasprotno. Komaj čakam, da si zase vzamem čas. To je samo moj čas. In sploh ni nujno, da počnem kaj posebnega. Včasih je dovolj, da samo sem. Prisotna s seboj, v tišini. To je zame meditacija. 

 

Vabim te, da si tudi ti zase vzameš čas. Morda razmisliš o zapisanem in se vprašaš, na kateri točki si v odnosu do sebe ti sam/a. Lahko rečeš, da se imaš rad/a? Se najdeš v zgornjih vrsticah tudi ti, ali še ne povsem? Če se še ne najdeš, se vprašaj: ”S kakšnim dejanjem lahko sam/a sebi pokažem ljubezen?” Potem pa sledi namigom, ki jih prejmeš zase.

 

Pri tem ti je lahko v veliko pomoč meditacija, s katero boš lažje prišel/a v stik s seboj, razvil/a še boljši odnos s seboj in posledično tudi z drugimi ljudmi.

 

Prav meditacija je tista, ki je meni osebno pomagala pri tem, da sem se začela imeti rada. Na tak način sem začela spoznavati kdo sem, kaj si želim in kdo si želim biti. Spoznavala sem svoje strahove, prepričanja, omejitve. Spoznavala sem kaj je moja resnica in kaj je resnica drugih.

 

Meditacija je bila tista, s katero sem sama stopila na pot neskončnega raziskovanja sebe, zato vem, kakšen močan učinek ima. In vem, da lahko koristi tudi tebi, če to začutiš zase.

 

Sam/a sebi lahko ljubezen izkažeš na 947 tisoč načinov. Eden od njih je ta, da si vzameš čas za prisotnost s seboj. Čas za meditacijo.

 

Lahko v tišini, lahko pa se prepustiš mojemu vodstvu. Pokukaj sem in prisluhni intuiciji, ki ti bo takoj prišepnila, katere meditacije so zate v tem trenutku najbolj primerne:

  Mp3 posnetki meditacij

 

(P.S.: Če jih izbereš več, se v košarici cena avtomatsko zniža, njihova vrednost pa ostaja neprecenljiva.)

 

Z ljubeznijo,

Monika

The post Ljubezen je potrebno praznovati vsak dan, skozi celo leto appeared first on Sijem.si.

NIKOLI SE NE BI MOGLA ZALJUBITI V PLEŠASTEGA MOŠKEGA! 😀

 

Haha…pa sem se. Pred tremi leti.

 

Tale gospodič se je 19.1.2018, pred točno tremi leti, ulegel na mojo masažno mizo. Prišel je na Access bars tretma. No barsi so ena taka super terapija za odpravljanje omejujočih prepričanj. In hkrati deluje tudi za tisto osebo, ki barse izvaja.

 

In tista terapija je mene sezula. Po 15 minutah se je v meni nekaj zgodilo. Prejela sem močno sporočilo Univerzuma: ”Tale moški je zate. Vidva sta za skupaj.” Jaz pa: ”Wtf?!? ON?? Ti to resno, Vesolje??” 🙂

 

V trenutku so se moja omejujoča prepričanja porušila. Imela sem namreč nekaj prav butastih. Prepričana sem bila, da se nikoli ne bi mogla zaljubiti v plešastega, ne prav visokega moškega, ki nima rjavih oči.

 

Pa sem se. 19.1.2018 sem se zaljubila v plešastega moškega, zeleno modrih oči, ki je od mene višji le 3 cm. Ne vem kaj se je zgodilo, ampak ta terapija je meni izbrisala vse omejitve, na podlagi katerih sem v preteklosti izbirala partnerje.

 

Moje zavedanje se je razširilo, razpadli so vsi okvirji in to mi je dalo misliti…če bi si že kdaj prej dovolila porušiti ta prepričanja, bi verjetno spoznavala čisto drugačne moške kot sem jih. Tako pa sem se omejila in svoje izbire kreirala v določenih okvirjih.

 

Ufff, hvala bogu za barse…oziroma hvala Garyju Douglasu, da jih je skreiral. 

 

V teh neverjetnih občutkih, ki sem jih doživljala med terapijo, sem se na koncu komaj zadržala, da nisem poljubila njegove glave. 🙂

Nisem vedela ali so občutki na drugi strani enaki.

 

No, ob koncu terapije je bilo obema vse kristalno jasno in naslednji teden praznujeva najino tretjo obletnico.

In veš kaj? Odnos s tem moškim je nekaj čisto drugega kot katerikoli odnos doslej.

 

Kakšno čudovito življenje lahko imamo, če si le dovolimo pobrisati omejujoča prepričanja in pogledati izven okvirjev in lastnih omejitev?

 

Imaš tudi ti kakšno omejitev, za katero veš, da te ovira?

 

Kaj če bi si dovolil/a posloviti se od nje?

 

Kaj bi to kreiralo v tvojem življenju?

 

Bi to kreiralo nekaj več, nekaj boljšega?

 

Če čutiš lahkotnost ob zgornjih vprašanjih in če so vsi odgovori JA, te vabim na masažno mizo.

Klikni tukaj

Z veseljem ti pomagam razbiti tvoje okvirje, izbira pa je tvoja.

 

Objem,

Monika

The post Nikoli se ne bi mogla zaljubiti v plešastega moškega! :) appeared first on Sijem.si.

O MOJ BOG! ŽIVLJENJSKA UGOTOVITEV!

Moški delujejo na enak princip kot Vesolje!

Včeraj sem želela, da moj dragi odnese smeti. Začela sem takole: “Ljubaviiii (zraven si predstavljaj tisti otroški ton glasu in nedolžen prikupljiv obrazek), a bi mogoče lahko prosim odnesel smetiii?” 🙂

Kot iz topa, je ustrelil: “NE!”

Potem pa sem si rekla: Čaki mal, zakaj pa jaz sploh prosim?! In se hitro popravila: “Ljubavi, daj prosim odnesi smeti!”

Rezultat lahko vidiš na sliki. 🙂

In potem meje prešinilo…moški delujejo na enak princip kot Vesolje! 

Kaj se čuti v ozadju mojega prvega poskusa?
Upanje, da jih bo odnesel ter dvom in negotovost ali jih bo res.

Kaj se čuti v ozadju mojega drugega poskusa?
Samozavest, jasno izražena želja oz. naročilo in sigurnost, da bodo smeti takoj odnešene.

Enako deluje Vesolje pri uresničenju naših želja. Vesolje ne sliši besed, temveč se odziva na energijo, ki je zadaj za prošnjo.

In ko nekaj prosimo na tak način kot sem mojega dragega prosila jaz, Vesolju v resnici sporočamo, da dvomimo v to, da bomo to kar želimo res prejeli. Zato nam Vesolje dostavi točno to, kar misli, da smo mu naročili – še več dvoma in negotovosti.

Zato je za uspešno manifestacijo Vesolju naše želje potrebno jasno naročiti, kot sem to z mojim moškim naredila v drugem poskusu.  Takrat se čuti energija jasnosti, popolnega zaupanja in vedenja, da bomo to kar si želimo 100% prejeli. In takrat nam Vesolje to tudi dostavi.

No, da Vesolje deluje na tak način sem vedela že prej. Da pa je enako z moškimi, sem ugotovila včeraj. 🙂

Zanimivo, kajne?

Ko boste naslednjič oddajali svoje želje v Vesolje, se spomnite na tole zgodbico.
In ženske, ko boste naslednjič karkoli želele od svojih moških, se prav tako spomnite na tole. 😉

Nasmejan pozdrav,
Monika

The post Moški delujejo na enak princip kot Vesolje! :) appeared first on Sijem.si.

Takratni partner me je po dveh letih navidezno perfektnega razmerja, v katerem ni bilo nikakršnih prepirov, brez konkretnega pojasnila pustil samo na morju in se odpeljal. Za vedno. Izvedela sem, da me je prevaral.

 

Zgodba je sicer mnogo bolj zapletena in o njej bi lahko napisala celo knjigo, a ni toliko pomembna, kot je pomembno to, kar sem jaz zaradi te zgodbe postala.

 

Najprej sem bila seveda v šoku in popolnoma nič mi ni bilo jasno.

Počutila sem se, kot da sem izgubila vse v življenju.

 

Nič mi ni bilo bolj pomembno kot ta odnos.

En teden nisem mogla jesti.

Odpovedala sem vse takratne načrte.

Bila sem popolnoma izgubljena in dosegla sem dno.

 

Zelo kmalu sem ugotovila, da sem ves čas živela le za druge. Če so bili drugi srečni, sem bila tudi jaz. Nisem pa sama sebi bila na 1. mestu. Nikoli. Vedno sem dala prednost drugim. Nisem vedela kdo sem, česa si želim, enostavno nisem imela sebe. Počutila sem se izgubljeno, ker se nikoli zares nisem imela. Še enkrat preberi ta stavek.

 

Uff…boleče spoznanje. A tudi zelo osvobajajoče.

 

Lahko bi ostala na dnu, a sem izbrala drugače.

 

V enem trenutku sem si rekla, da je dovolj. Da je ČAS ZAME. In to je bila moja prelomna točka v življenju. Začela sem se posvečati le sebi. Vpisala sem se na jogo, s katero sem odlašala že 2 leti, ker ”nikoli prej ni bilo časa zame.” Odločila sem se, da se poglobim v vse, kar me je že od nekdaj zanimalo, me privlačilo, a seveda ”ni bilo tako pomembno”. Začela sem hoditi na vodene meditacije, začela sem rasti in se izobraževati.

 

To je bil začetek zgodbe, ki jo živim danes. Takrat sem naredila prvi korak in stopila na pot osebne in duhovne rasti, po kateri stopam še danes.

 

In danes sem za to grenko izkušnjo najbolj hvaležna, ker zaradi te zgodbe razumem tebe. 

 

Vem kako je, ko se preveč razdajaš drugim. Ko misliš, da nisi dovolj dober/a, vreden/a. Ko misliš, da nisi dovolj. Da nisi dovolj pomemben/a in si moraš to nenehno dokazovati na različne načine. Vem kakšen je občutek, ko sebe ne znaš postaviti na prvo mesto in zavidaš tistim, ki to samozavestno zmorejo. Vem kako je, ko se nimaš rad/a in nezavedno pričakuješ, da bo partner zapolnil to praznino.

 

Pa ne misli, da je bila ta izkušnja moja prva in zadnja. To je bil šele začetek. Začetek spoznavanja in samoopazovanja sebe. In začela sem z meditacijo.

 

Meditacija je bila tista, ki mi je takrat začela dobesedno spreminjati življenje.

 

Začela sem ozaveščati svoje vzorce in prepričanja, ki so me v življenju zavirali in omejevali. Odkrivati od kje izvirajo vse te sabotaže, zakaj imam takšne občutke in kdaj sem izgubila sebe…

 

Z njeno pomočjo sem začela bolj poglobljeno razmišljati o svojem življenjskem namenu in počasi se je vse začelo ‘sestavljati’ skupaj. Spoznala sem kdo sem, česa si želim, kakšen je moj namen in začutila močan ‘klic’, da moram vse to deliti z ljudmi.

 

S pomočjo meditacije sem poglobila stik s seboj, s svojo intuicijo, s svojo dušo. S pomočjo meditacije, sem se začela imeti resnično rada in postala to, kar sem danes.

 

Verjamem, da lahko to dosežeš tudi ti, ne glede kje si v tem trenutku.

Verjamem, da imaš to moč v sebi, tudi če je morda ne čutiš.

Verjamem, da lahko dosežeš čisto vse kar si želiš, če le imaš močno željo po spremembi.

 

Verjemi vase tudi ti in poskusi z meditacijo. Lahko najdeš svoj način. Če pa čutiš, da potrebuješ vodstvo, tako kot sem ga na začetku potrebovala jaz, ti lahko pri tem pomagam.

 

V mojem meditacijskem kotičku sedaj najdeš že 15 vodenih meditacij (ta teden sem posnela še 3 nove) in izbiraš lahko med različnimi tematikami.

(Lahko mi tudi pišeš in skupaj najdeva pravo zate.)

 

Klikni tukaj in začuti katera te najbolj pokliče.

 

Močno te objemam in ti želim vse dobro!

Monika

The post Avgusta, leta 2011 sem dosegla dno appeared first on Sijem.si.

Odločila sem se, da je čas za novo poglavje in čutila sem, da bo leto 2018, ‘moje leto’. Vanj sem vstopila z nasmehom, v novi energiji. Neizmerno sem uživala v svoji lastni družbi in niti za trenutek nisem želela razmišljati o novem partnerju, čeprav sem na nekem nivoju čutila, da prihaja. Nekaj mi je govorilo, da ne bom prav dolgo samska, a temu se nisem želela kaj dosti posvečati. Želela sem se posvetiti le sebi. In sem se. Obrnila sem nov list v knjigi življenja in počela le tisto, kar me osrečuje. Vpisala sem se na aktivnosti in delavnice, po katerih je moja duša hrepenela več let. Ena izmed njih je bila tudi delavnica Access bars.

Lahko rečem, da je bila to najboljša odločitev, kar sem jih v življenju sprejela. Ko sem povabila barse v svoje življenje, se je vse zasukalo za 180 stopinj. Na vseh področjih.

Za vse tiste, ki še ne veste kaj so barsi: Access bars so tiste čudežne točke na glavi, ki ti popolnoma spremenijo življenje, ko pritisneš nanje. Sliši se preveč čarobno in nerealno, vem. Tudi meni se je. Dokler se mi niso vsakodnevno začele dogajati velike spremembe. Zakaj? Z rahlimi pritiski na 32 različnih točk na glavi, se začnejo sproščati vse energije, ki te na kateremkoli področju v življenju omejujejo. Brišejo se blokade in omejujoča prepričanja, vezana na vsa življenjska področja. Ko odstranimo vse te bariere, se ustvari več prostora, več zavedanja in vse v življenju začne k nam prihajati na bolj lahkoten in radosten način. Če si nekoč mislil, da je nekaj nemogoče, po Access bars tretmaju veš, da je mogoče. (Več o Access bars, si lahko prebereš TUKAJ)

V samo treh januarskih dneh, sem jih sama prejela sedem in vsakodnevno začela uporabljati Accessova orodja. Moja facilitatorica mi je rekla naj se pripravim, ker bom postala ‘energijska petarda’. Obe sva se smejali, a imela je prav.  Moje življenje se je resnično drastično spremenilo in vsi so me začeli spraševati kaj delam, da tako sijem. ”To delajo barsi,” sem odgovorila z nasmeškom do ušes. Čeprav na to delavnico sploh nisem šla z namenom, da bi tretmaje ponudila strankam, so se barsi pridružili mojim ostalim storitvam, še preden sem se tega tudi sama zavedala.

Prijatelji, znanci in moje stranke…vsi so želeli preizkusiti Access bars tretma. Ko so mi en za drugim začeli opisovati svojo izkušnjo in pozitivne spremembe, ki so se jim začele odvijati, sem zasijala še bolj. Želela sem, da to občuti vsak. Takrat sem začutila, da je tudi to del mojega življenjskega namena in da želim vsakomur približati zavedanje, da zmore in si zasluži mnogo več kot si misli. Ko sem javno objavila, da po novem izvajam tudi Access bars, se je na tretma prijavil on…

…in me s tem popolnoma presenetil. Recimo, da bi ga takrat uvrstila med kategorijo znancev. Poznala sva se točno leto in pol in se nekajkrat srečala na skupnem hobiju. O njem nisem vedela prav veliko, mi je bilo pa vedno zelo prijetno v njegovi družbi. In predvsem zabavno. Kot oseba je name naredil zelo pozitiven vtis, vendar nanj nikoli nisem gledala kot na potencialnega partnerja, navsezadnje sem bila v vezi. A tudi če ne bi bila, verjetno ne bi bilo nič drugače. Zakaj?

Ker sem imela močno omejujoče prepričanje, da me lahko privlači le določen vizualni tip moških in on takrat res ni sodil v moj okvir. Daleč od tega, da bi mi videz toliko pomenil, pa vendar me nikoli prav zares niso privlačili moški, če niso bili vsaj 10 cm višji, temnejših las in rjavih oči. Neumno, vem, ampak te tri zunanje lastnosti, so bile zame tiste, ki sem jih najprej opazila na moškem. Nezavedno sem ustvarila nekakšen okvir, s katerim sem se omejila in znotraj katerega sem kreirala svoje izbire.

Pravijo, da se za rečenega kruha največ poje in tokrat sem ga pojedla res veliko.

Dva dni preden je prišel na tretma, se je spet oglasila moja intuicija. Nekaj sem začutila, a kaj hitro jo je utišal moj razum, ki je poleg zgoraj naštetega, navrgel še eno omejujoče prepričanje – komaj se je končal prejšnji odnos, ne moreš takoj v novega. Samo sebe sem prepričevala, da si le domišljam in da vse skupaj nič ne pomeni. Le na barse si želi, to je vse.

Končno je napočil dan, ko sva bila dogovorjena. Ulegel se je na masažno mizo in jaz sem kot običajno, pričela z izvajanjem tretmaja. Nekje na polovici tretmaja, pa se je v meni nekaj zgodilo. Bilo je, kot bi se v trenutku razblinila vsa omejujoča prepričanja in porušili vsi okvirji, ki sem jih imela. Občutek sem imela, kot da se mi je razširilo obzorje, da vidim veliko več kot sem kdaj koli. Kot konj, ki mu odstranijo plašnice. V tistem trenutku sem začutila tako močno vedenje, da je moški pod mojimi rokami, moj partner. Misli so mi govorile: ”Kaj?! Pa ne on. Resno?” A preplavil me je tako močan občutek domačnosti, kot bi se poznala že nekaj življenj. Vedela sem. Enostavno sem vedela. Vedel pa je tudi on, že nekaj časa…a to diskretno zadržal le pri sebi.

Po tem, se je za naju ustavil čas. Klepetala sva ure in ure in za svoj rojstni dan, sem prejela najlepše darilo – partnerja, kakršnega sem si vedno želela, a si ga nikoli nisem izbrala, ker nisem znala pogledati onkraj okvirja.

Nikoli si nisem predstavljala, da bi me lahko tako zelo privlačil le 3 cm višji moški, brez las in zelenih oči. Zdaj me. Neznansko. Najprej nisem bila prepričana ali lahko to pripišem barsem, dokler nisem začela opažati enakih sprememb tudi na vseh ostalih življenjskih področjih. Moje življenje se je popolnoma spremenilo in največji premiki so se začeli odvijati na področjih ljubezni, zdravja, denarja, odnosov in dela.

Drugače sem začela dojemati tudi čas in spustila nadzor, ki me je nekoč zelo oviral tudi v odnosih. Vse življenje se je začelo odvijati bolj lahkotno. Barsi so mi močno pomagali opustiti tudi pričakovanja. Moja prejšnja začrtana vizija o tem, kakšno bi moralo biti pravo partnerstvo, kako bi se moral partner obnašati, kakšen bi moral biti in kako bi moralo izgledati skupno življenje, se je razblinila, kar mi omogoča ohranjati zdrav partnerski odnos od vsega začetka.

Lahko bi rekla, da sem s pomočjo barsev postavila nove temelje na vseh področjih, na katerih vsak dan gradim svoj nov in lahkotnejši odnos do življenja.

Ko sem pogledala onkraj okvirja, se mi je odprl povsem nov pogled na ljubezen in partnerstvo, za kar sem neizmerno hvaležna, saj s preteklimi omejitvami nikoli ne bi pritegnila takšnega partnerja. Pa tudi če bi ga, bi se ta odnos z mojimi prejšnjimi mislimi, občutki in prepričanji, verjetno kmalu končal.

Vsak dan se zahvalim Vesolju za tako čudovitega partnerja in za to, da se tako dobro razumeva, a najin odnos ima zame še večji pomen. Je kot ogledalo, v katerem vidim odsev moje rasti, mojih lekcij, mojih učenj. Je kot učitelj, ki mi kaže prave vrednote, modrost in me vsak dan uči biti vse boljša in boljša. Večinoma mi je odsev všeč, a ne vedno. V obeh primerih, še posebej pri slednjem, pa vedno vprašam: ”Kako je lahko še boljše?”

Večno si bom hvaležna za izbiro, da barsi postanejo del mojega življenja, ker sem si z njihovo pomočjo dovolila prejeti najlepša in neprecenljiva darila Vesolja. Hvaležna pa sem seveda tudi mojemu Igorju, da si je takrat izbral barse in prišel ne le na tretma, ampak tudi v moje življenje. Leto 2018 se je kot sem začutila lani, resnično izkazalo za (do sedaj) najboljše leto v mojem življenju. Kaj vse je zdaj še mogoče? In kako je lahko še boljše?

Če se na kakršenkoli način vsaj malo najdeš v moji zgodbi, če si želiš izbrati partnerstvo, ki deluje, in če čutiš, da bi to delovalo tudi zate, sledi svojemu občutku. Če tega ne čutiš zase, potem si tega ne izbiraj.

Vsak od nas je edinstven in vsak od nas kreira svoje življenje na svoj način. Moje poslanstvo je, da ti pokažem možnosti, a samo ti si tisti/-a, ki lahko odločaš o tem, kaj si za svoje življenje izbiraš in kaj ne. In prav je tako, zato vedno sledi tistemu in izbiraj le tisto, kar je zate lahkotno. Če si začutil/-a, da bi bil Access bars tretma zate, ti z veseljem pomagam!

Več o Access bars tretmaju si preberi TUKAJ!

Več o Access bars delavnici si preberi TUKAJ!

Vesela bom, če ti bo članek v kakršenkoli doprinos. Še bolj pa bom vesela, če boš to delil/-a z menoj. Saj veš: ”Sijem, ko siješ ti. Sijem, torej sem.”

Z ljubeznijo,

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, Access Consciousness Bars facilitatorica, facilitatorica Accessovih telesnih procesov, SOP praktik in MSTR terapevtka.

The post Kako mi je Access bars pripeljal pravega partnerja appeared first on Sijem.si.

Sedem milijard ljudi nas živi na majhnem planetu. Obstajamo v neskončnosti prostora. V svojem bistvu smo sami. Sami smo prišli na ta svet in sami ga bomo tudi zapustili. Velika skrivnost našega krhkega obstoja je, kako to osmišljamo. Morda nas prav dejstvo, da smo sami v Vesolju, drži skupaj. Morda prav zaradi samote potrebujemo drug drugega. Pletemo kvantno mrežo.  V njej ste vi, v njej sem jaz, v njej smo vsi. Vsi skupaj smo eno, a se kljub temu včasih počutimo tako sami.

–> Najdeš jih tukaj <–

The post Boljša polovica appeared first on Sijem.si.

Novo leto je pred nami. Upam, da ste novoletni večer praznovali na način, ki je vam najljubši. Jaz ga vsekakor sem. December je bil za mnoge poln izzivov in težkih preizkušenj. Takšen je bil tudi moj. Po razhodu s partnerjem, sem se znašla v čustvenem vrtiljaku in čutila sem, da potrebujem čas samo zase. Ravno zato sem se odločila, da novo leto praznujem v najboljši družbi – sama s seboj.

Ta večer je zame pomenil nov začetek. Ne le začetek novega leta, temveč novo poglavje v moji knjigi življenja. Zato sem ga ustvarila točno tako, kot sem želela sama. Vzela sem si čas, na list zapisala vse izzive iz leta 2017, katerih se osvobajam. Ta listek sem zažgala. Energetsko sem prečistila svoje stanovanje in sebe. V trenutku sem se počutila kot nepopisan list papirja. Naredila sem si večerjo in preostanek večera posvetila meditaciji in manifestaciji svojih želja za naslednje leto. Občutila sem neverjetno hvaležnost in začutila novo energijo, na katero sem pripravljena. V pričakovanju svojega novega poglavja življenja, sem plesala pred ogledalom in se veselila trenutka, ko bo odbila polnoč.

Nekaj minut pred polnočjo, sem odhitela ven in pol ure opazovala ognjemet. Vsaka iskra, ki se je razletela po zraku, vsak vzorec, ki je ob tem nastal, mi je vzel dih. Pa ne zato, ker bi bile rakete to leto kaj drugačne, temveč zato, ker so zame ponazarjale praznovanje mojega novega začetka. Kot bi bila vsaka iskrica namenjena le meni. To leto sem novo leto prvič praznovala čisto sama. In prav to leto je bilo zame najlepše praznovanje novega leta v mojem življenju.

V leto 2018, sem vstopila kot otrok, ki se veseli božičnega jutra, da bi videl kaj mu je Božiček pustil pod smrekico. Odločila sem se, da bom to leto preživela v popolnem sprejemanju tega, kar mi bo življenje prineslo. Odločila sem se, da preneham nadzorovati svoje življenje. Toliko pričakovanj sprejemamo od okolice in tako zelo strogi smo do sebe. Kdaj se boš poročila? Kdaj boš imela otroke? Ko sem bila jaz tvojih let, sem imela že dva. In lani sem se s tem veliko obremenjevala tudi sama. Letos sem se odločila, da se samo prepustim. Popolnoma brez pričakovanj, popolnoma brez nadzora.

Prvič iskreno dopuščam in sprejemam možnost, da morda nikoli ne bom imela otrok, morda nikoli ne bom našla partnerja, kakršnega si želim ob sebi. In če je to v skladu z mojim namenom, potem je tako v redu. Sprejemam vse in ne nadzorujem več ničesar na kar nimam vpliva.

Edino na kar lahko vplivam, sem jaz in moja sreča. Na določene življenjske situacije nimam vpliva, lahko pa vplivam na to, kako se na njih odzovem. Vsak je svoje sreče kovač, pravijo. In resnično je sreča stvar odločitve. Samo od nas je odvisno, ali se prepustimo občutkom in se smilimo sami sebi ali pa se odločimo, da bomo iz določene situacije potegnili nekaj pozitivnega in gremo naprej.

Odločila sem se, da se letos posvetim predvsem sebi. Da negujem sebe in poslušam svoje občutke. Da prisluhnem temu, kaj je moj DA in kaj je moj NE. Da sledim samo sebi. V nenehni skrbi za druge, prevečkrat kar pozabimo nase. Začnemo se prilagajati, ustrezati iz česar se začno rojevati pričakovanja. Ko pričakovanja niso izpolnjena, pa pride razočaranje. Hrepenimo po ljubezni, ker smo jo vmes izgubili sami do sebe. A nihče drug nam je ne more dati tako močno, kot si jo lahko damo mi sami.

V letošnjem letu vam želim sporočiti le to, da se zaljubite vase. Bodite sami sebi najboljši partner. Začnite hoditi na zmenke sami s seboj. Počnite stvari, ki vas veselijo. Obudite svoje hobije, ki ste jih imeli preden ste ustvarili družino. Ne imejte slabe vesti ob tem, da doma pustite otroke s svojim partnerjem, ker si želite na plesni tečaj. Tudi on je starš tem otrokom, ne le vi. Poskrbite najprej zase. In ne dovolite, da vam kdorkoli odvzame nasmešek. Ne dovolite, da vam odvzame sijaj. Odločite se zase. Odločite se za svojo srečo. Bodite takšni kot ste, v vsej svoji veličini. V svoji najlepši luči.

Ne zamujajte življenja in ne podcenjujte svojih sanj, želja in potencialov. Ne zmanjšujte svoje vrednosti. Ne zadovoljite se z manj, kot si resnično zaslužite. Dovolite si več drznosti, poguma, spontanosti. Sprejmite vse, kar vam življenje ponuja. Ne zapravljajte priložnosti, nikoli ni prepozno za sanje. Uresničite vse, kar si želite. In ne nadzorujte. Samo sprejmite, kar vam življenje podarja. Sprejmite šepet vaše duše. Ona ve, katera pot je prava za vas. Utišajte um in ji prisluhnite. Moja duša si že leta želi plesati kubansko salso…končno sem ji prisluhnila in se vpisala na tečaj.

Letos življenje zajemam z veliko žlico ter brez nadzora sprejemam in le radovedno opazujem, kaj mi bo prineslo.

Enako želim tudi vam. Že danes začnite ustvarjati leto, kakršnega se želite spominjati konec decembra.

Naj bo to leto NAJBOLJŠE LETO DO ZDAJ!

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, praktik ThetaHealinga (basic, advanced, Manifesting and Abundance) ter Access Consciousness Bars praktik.

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Najboljše leto do zdaj appeared first on Sijem.si.

December je bil za mnoge od nas ‘turbulenten’. Doživljali smo težke preizkušnje, mnogi ljudje so v tem času pokazali pravi obraz in maske so padle. Vse, kar je dolgo časa ležalo pod preprogo, se je dvignilo na površje. Dogajali so se veliki preobrati, katerih morda sploh nismo pričakovali. A vse z namenom, da zaključimo. Da zaključimo in za sabo pustimo to, kar nam resnično ne služi več. Kar ni v naše najvišje dobro, četudi smo dolgo mislili da je. Čas je da spustimo vse, česar smo se oklepali in ni bilo zdravo za nas. Vse, kar nas v resnici ni osrečevalo. Tudi če se soočamo z bolečo izgubo, je čas da spustimo tudi to. Če se je nekaj zaključilo, se je zaključilo z namenom. Ne oklepajmo se starega, temveč le spustimo, da naredimo prostor novemu.

Preostanek decembra preživite čim bolj umirjeno. Poglobite se vase, meditirajte in naredite veliko čiščenje. Počistite svoje stanovanje, znebite se vse stare energije in naredite inventuro svojega življenja. Odpustite sebi in vsem, ki so vas prizadeli. Spustite vse skrbi, vse kar vas je obremenjevalo. Izjokajte vso žalost in izkričite vso jezo. Zaključite z vsemi situacijami in odnosi, ki vas izčrpavajo in zaradi katerih ste izgubili svoj sijaj. Vse kar je bilo, sprejmite kot učenje in to učenje obdržite. Situacije, ki so bile potrebne, da vas je Vesolje teh lekcij naučilo, pa samo spustite.

Naredite si svoj ritual, ki bo deloval za vas. Vse s čimer želite zaključiti, lahko napišete na list papirja in ga zažgete. To lahko naredite tudi v meditaciji. Naredite to, kar vi začutite da deluje za vas. Tak ritual, ki vam bo prinesel občutek očiščenja, olajšanja. Zažgite in se zahvalite za vse kar je bilo potrebno izkusiti v tem letu. Ravno zaradi teh izkušenj, boste v novo leto vstopili še modrejši.

Potem pa si vzemite čas le zase in se odprite novim energijam, energijam obilja. Negujte se, počnite stvari, zaradi katerih sijete. Napišite si svoje cilje za naslednje leto, svoje dolgo neizpolnjene želje in jih v naslednjem letu končno začnite uresničevati. Dovolite si biti srečni. Zavedajte se, da si sami kreiramo svoje življenje in svojo srečo. Naredite vse, da bo naslednje leto resnično takšno, kakršnega si zaslužite.

Naj bo polno ljubezni, zdravja, resničnega veselja, pristnega smeha, ljubečih odnosov in izjemnih uspehov. Naj bo polno vsega, kar vas najbolj osrečuje in izpopolnjuje. Naj bo polno trenutkov, zaradi katerih vam zasijejo oči.

Naj bo takšno, v katerem boste zasijali v svoji najlepši Luči.

Želim vam čudovite praznike in Sijajno leto, ki prihaja.

Z ljubeznijo,

Monika Radič

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Slovo staremu, poklon novemu appeared first on Sijem.si.

Kaj narediti v primeru, ko tega ne zmore eden od njiju? Kako se ob tem počuti druga oseba? Običajno prevzame vso breme nase in se trudi, da bi rešila njun odnos. Čeprav se zaveda, da sta za odnos potrebna dva, ji čustva, ki jih goji do svojega partnerja ne dopuščajo, da bi kar tako odnehala. Trudi se na vse možne načine, vztraja in išče rešitve, a zdi se da nič ne pomaga.

Ne želi odnehati in kar tako obupati, ker ji ni vseeno. Ljubezen je še tam. Ni se ohladila. Ampak kako naprej? Kje je tista zdrava meja, ko je še vredno vztrajati in kako vemo, da je napočil čas, ko je bolj prav odnehati?

Ko si prvič postavimo takšno vprašanje, mislim, da smo že zelo blizu te meje. Včasih se partnerja odločita za nek ‘premor,’ da bi si vzela čas zase, o vsem skupaj razmislila in ugotovila ali je ljubezen na obeh straneh še dovolj močna in vredna truda. Po mojem mnenju, je ljubezen še vedno prisotna. Zameglile so jo druge težave in posledično vplivale tudi na odnos.

Ko sta partnerja na takšni ‘pavzi’ se v misli prikradejo lepi trenutki, ki sta jih doživela skupaj. Vsem lepim spominom in občutkom, se pridruži tudi žalost. Smešno je, kako začnemo pogrešati tudi vse stvari, ki so nam šle prej blazno na živce. Kar naenkrat bi dali vse, da bi spet čutili to bližino, z vsemi napakami vred. Prej nam je bilo težko, ko smo se na osebo jezili, zdaj pa bi dali vse, samo da bi imeli nekoga, na katerega se lahko jezimo. Prej nam je šlo na živce, ko je bilo potrebno zlikati toliko srajc, zdaj si želimo, da bi imeli nekoga, za kogar mu jih lahko zlikamo.

A vseeno morata oba ob vsem tem prisluhniti sebi in svoji duši. Kdo sem? Kaj si želim od življenja? Kakšen odnos si želim?

Če si želimo, da se odnos nadaljuje za vsako ceno in smo pripravljeni še naprej vztrajati v odnosu, v katerega eden vlaga več od drugega, pomeni da smo ljubezen zamenjali z odvisnostjo in pretirano navezanostjo. V takšnem odnosu ne bomo nikoli srečni.

Smisel partnerskih odnosov ni le to, da so. Naša sreča ne sme biti odvisna od tega, da imamo partnerski odnos, pa četudi ni tak, kot bi si želeli. Naša sreča je odvisna samo od nas samih. Samo mi sami si lahko damo največ ljubezni. Naloga vsakega posameznika je, da osreči samega sebe. Da v življenju počne tisto, kar ga osrečuje. In ko se združita takšna partnerja, ki samega sebe ljubita, cenita in spoštujeta, si lahko svoje že tako srečno življenje le še olepšata. Takšen odnos je izpopolnjujoč, poln ljubezni, radosti in zdi se, da je vse mogoče. Da skupaj resnično lahko premikata gore. Kot bi se sreča podvojila. Seveda to ne pomeni, da v takšnem odnosu ni težav, a premagujeta jih veliko lažje kot ostali.

Kaj storiti, ko smo v odnosu s partnerjem, za katerega se zdi, da je izgubil tisto iskrico sreče v očeh? Mi jo še vedno vidimo, ker vemo, da je bila nekoč tam. Vemo, da se skriva, globoko nekje, a ne znamo je obuditi, ker nimamo te moči. Težko nam je ob pogledu na to osebo in naredili bi vse, da bi bila srečna, ker jo tako zelo ljubimo. Še težji pa je občutek, ko se zaveš, da ob tem trpiš tudi sam in da to močno vpliva tudi nate. Vztrajaš in vztrajaš, še vedno ljubiš, a vseeno čutiš, da nadaljevati na tak način nima smisla.

Če partner sam ne najde sreče znotraj sebe, če se sam nima dovolj rad, mu druga oseba nikoli ne bo zapolnila te luknje. Pa čeprav se zdi, da je njena ljubezen brezmejna. Potrebno se je zavedati, da dokler partner svoje ljubezni najprej ne najde v sebi, je ne bo nikoli zmogel dati v odnos in nikoli ne bo čutil, kako močno ga zares ljubimo. Čeprav boli in čeprav je ljubezen še vedno močna, je čas, da prenehamo z borbo in samo sprejmemo situacijo, takšno kot je.

Ko partnerju želimo le najboljše, tudi če to pomeni, da v njegovem življenju morda ne bo več prostora za nas, pomeni, da je naša ljubezen do njega in do nas samih tista prava.

Sprejmite takšno situacijo in ga spustite. Če se vrne ali če se ne, zaupajte, da bo razplet (kakršenkoli že), v najboljše in najvišje dobro vaju obeh.

Želim vam lep december, poln ljubezni (najprej do samih sebe).

Z ljubeznijo,

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, praktik ThetaHealinga (basic, advanced, Manifesting and Abundance) ter Access Consciousness Bars praktik.

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Partnerski odnosi – vztrajati ali odnehati? appeared first on Sijem.si.

Naj je lepa ali pa malce manj lepa. Poznana nam je. V življenju pa se najbolj domače počutimo prav ob poznanih stvareh. Zavedno ali nezavedno iščemo to poznano okolje v partnerskih odnosih. Ustvarjamo enako okolje z drugimi igralci. En drugemu odigravamo ene in iste scenarije. Scenarije iz našega otroštva, scenarije odnosov naših staršev, scenarije odnosov naših starih staršev … Ponavljamo enake vzorce in v odnosu s partnerjem en drugemu pritiskamo ravno na tiste točke, ki najbolj bolijo. Sledijo prepiri, žalost, jeza, razočaranje, bolečina.

In kaj sedaj?

Danes se zdi, da je vse hitro nadomestljivo. Ko se nekaj pokvari, vržemo stran. Kupimo novo. Svet je tako narejen.

Ko se je nekaj pokvarilo v času naših dedkov in babic, so stvar popravili. In spet je delovala.

In točno to je smisel odnosov. Tega pa nam v današnji družbi precej manjka.

Že dlje časa opazujem pare in vsakič znova me preseneti to, kako nekateri hitro obupajo in vržejo puško v koruzo. Nekaj prepirov in že sledi ”midva pač nisva za skupaj!” Nekateri zvalijo vso krivdo na partnerja, češ da je vsega on kriv in gredo v lov za naslednjim popolnim partnerjem.

A tega popolnega partnerja ni. V življenje vstopi le še en nov igralec, ki ima v rokah isti stari scenarij. In tako se odnosi vrstijo en za drugim, težave pa ostajajo enake. Tako lahko ponavljamo v nedogled, vendar ali si res želimo takšnega življenja? Globoko v sebi vsi hrepenimo po ljubezni. Po tisti pravi, pristni ljubezni. Ko veš, da si ljubljen, ko veš, da se lahko na nekoga zaneseš, ko ti je težko. Vsi si globoko v sebi želimo osebe, ki nam bo stala ob strani ne le v dobrem, ampak tudi v slabem.

Za tak odnos pa je potrebno konkretno zavihati rokave. Tak odnos ne pade iz neba, kot prikazuje Hollywood. Tak odnos ni pravljična iluzija, ki se nam bo nekoč usodno zgodila in takrat bomo končno odrešeni vseh napornih partnerjev. Tak odnos ne potrka na vrata. Tak odnos je potrebno ustvariti! Nihče ni rekel, da je lahko. Je pa vredno truda.

Zato je potrebno dobro razmisliti, ali je res tako hudo, da na obzorju ni več druge rešitve kot je razhod? Potrebno se je vprašati: Ali sem naredil/a resnično vse? Ali najina ljubezen res ni več tako močna, da bi lahko šla čez to?

Potrebno se je spomniti, zakaj sva postala par? Kaj je bilo tisto, kar naju je tako zelo privlačilo drug na drugem, da sva se noro zaljubila?

Včasih resnično ni druge poti, v veliki večini primerov pa je. Vprašanje je le, ali sta partnerja dovolj močna?

Ko nastane težava, jo je potrebno rešiti. Ko nastane naslednja, jo je potrebno rešiti. Ko nam partner zrcali naš pretekli vzorec, je to z namenom, da ga končno razrešimo. Partnerstvo je čudovita priložnost za osebno rast, a le če smo pripravljeni zares odpreti oči. Za vse prepire smo lahko hvaležni, ker se le tako lahko naučimo največ prav o sebi. Partner nam včasih postavlja kažipote na precej zastrašujoče poti naše osebnosti. Naša naloga je, da prehodimo te poti in se iz vsake ovire nekaj naučimo, ne da se jim v velikem loku izognemo. Ko to storimo, ko se spustimo globlje vase in se zazremo v svojo temno plat, se začnemo zares spoznavati, sprejemati. Ko začnemo spreminjati sebe, si damo možnost postati boljša oseba in boljši partner.

Partnerstvo je sodelovanje, spodbujanje, podpora, pomoč, sočutje, vztrajnost, potrpežljivost, iskrenost. Vse to je ljubezen.

Je osebna rast v dvoje. Vsak zase in skupaj. In tak odnos ne pokvari.

Naredite prvi korak, poglobite se vase, meditirajte in najprej naredite spremembo pri sebi. Tako boste pripravili močne temelje, na katerih lahko zgradite osrečujoč partnerski odnos.

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, praktik ThetaHealinga (basic, advanced, Manifesting and Abundance) ter Access Consciousness Bars praktik.

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Vir slike: www.preventivarevija.si

The post Se najin odnos še da rešiti? appeared first on Sijem.si.